V tem primeru je potrebno brez dodatne psihofilozofije otroka udariti nazaj. Enostavno pravilo, ki se mu reče akcija, reakcija. Tisto pregovarjanje, to se ne sme, to se ne dela je brez veze. Možno, da na nekaterih pali, na večini prav gotovo ne.

Poznam žensko, ki mirno gleda, kako njen triletnik klofuta svojega očeta, zraven mu govori..."to se ne sme, to ni lepo"...ko je pa oče na tem, da bo tamalga klofnil nazaj, ka pa potegne stran.
Ta isti otrok je v otroški družbi precej osovražen. Nagaja, pa tepe druge toliko časa, da enemu izmed njih prekipi, takrat pa kot superman prileti njegova mamica, in ga odvleče stran.

Tukaj ne bomo skupaj prišli in vseeno mi je. Jaz mislim tako, kot sem zgoraj napisala in prepričana sem, da vzgoja samo in zgolj z lepo besedo in pregovarjanjem, kadar gre vedenje otrok čez vse meje dobrega okusa, prinaša dolgoročno slabe posledice otrokom in staršem, kakor tudi širši družbi. Ampak nekateri bodo za to porabili še celo gneracijo, toliko da bo začela Slo. postajati tako nasilna kot Amerika. Zaradi vzgoje otrok. Staršem se nič ne zdi več prekršek čez mejo dobrega okusa, vse je sprejemljivo. Ne, zame pa ni. Ni mi sprejemljivo, da me moj otrok ali kateri drugi udari z vso silo in to nalašč. In ne, ne mislim o tem z njim parlamentirat, niti s kom drugim.

Kalbo strinjam se tudi s tabo.

Še to, ful mi je čudno, da nekateri, ki imajo pod nickom malo objav, pravzaprav vedo vse, kar se dogaja na rr-ju. Včasih imam občutek, da ima nekaj ljudi več nickov in se potem po potrebi prijavijo pod drug nick. Samo stil določenega pisanja mi je pa tako znan. Hecno.

< Sporočilo je popravil Gina -- 4.4.2006 21:19:24 >

Mah, moram se oglasit…
Lepo prosim, je razlika med Adamovim primerom in kalbovim ali marogicinim. Eno je, ce otroka udaris nazaj.. in drugo, ce mu to dopuscas delat.. pa samo nekaj mlacno zraven prigovarjas, da se to ne dela… Akcija! V prvem primeru zame “prevec” akcije.. ali pa neprimerna.. v drugem primeru premalo.
Kdo pa pravi, da otroka kar pustis/popuscas.. ali pa da samo filozofiras... Primes ga za roke... ali objames trdno.. enega dvoletnika se to se da... in odlocno reces Ne! Se bolje s pogledom v oci.  Ce kaj takega ne pocnes za vsako figo, ni vrag, da ne bi zacutil, da mislis resno. En 27m bo prav dobro razumel mamino reakcijo.. Res ni potrebno na dolgo in siroko razlagat.. samo vsakic, ko pokaze teznjo po udarcu reagirat.. Ne pa da je enkrat prisrcen ko maha okoli sebe, za drugic pa dobi po riti nazaj.. Otrok se vendar uci bivanja z nami... Pri pet-set letniku smo pa ze kar nekaj zamudili.. ali pa narobe delali...
Seveda se je dobro vprasati zakaj je udaril.. je bil jezen.. mu poves, da v jezi lahko to in ono.. ne pa udarit.. je bil navelican.. je bil preutrujen.. je samo iskal naso pozornost...ali kaj zelel...itditd...
 
Oprostite, ampak nikakor ne zagovarjam “ene po riti”. Pika. Noben nima pravice dvigniti roke nad drugega.. Prav nihce. Se najmanj jaz kot stars. Ker otrok ni moja lastnina.. in ker otroka vendar vzgajam z vzgledom... in spostujem.
Ker sama ne komunikaciram z ljudmi tako, da jih pocim, ko jih imam dovolj... tako tudi ne navajam svojih...
 
Se replika na davida: Ja, udarec je ponavadi nekotrolirana reakcija nemocnega starsa... Lazje in hitreje je eno pritisnit in se tako olajsat.. Doslednost in postavljanje mej je veliko tezje... In presneto trdo je zasidrana v nasi folklori.. ces, saj smo mi tudi gor zrasli s kaksno po riti (katero smo si kao zasluzili.. nihce si je ne zasluzi..), pa nam nic ne manjka.. Res ?
 
In se to “posmehovanje”, da nekateri dobivamo tako znanje po nekih knjigah... Ja, tudi iz njih (starsevstva nas vendar ni nihce ucil.. vso znanje, ki ga imamo imamo samo od nasih starsev.. in v vseh teh letih se je pa tudi veliko spremenilo..).. ampak verjetno res ne beremo istih.. ali pa preberemo tako kot sami zelimo... In se tudi strinjam, da je na trziscu veliko predvsem ameriskih prevodov.. ameriska in nasa druzba se pa vendarle razlikuje...(hvala bogu)
Pa seveda v veliki meri v praksi. Preko napak in analiziranja/razmisljanja se se najvec naucis…
 
Odg Gini: ja, draga moja, sem obkrozena z ”moderno mularijo”.. presneto moderno…heheh.. Leta si pa tudi kar zadela... In pravzaprav si nisva na tako nasprotnem bregu, kot mislis... Mislim, da si drugace kar fejst punca.. le tole ”ena po riti je zdravilna” poskusi odmislit... hehehe
Se tudi strinajm, da smo zelo popustili pri vrednotah... kar prevec stvari je sprejemljivih...In nikar naj se ne zacnemo izgovarjat na cas... Ja, saj res, kam neki je sel.. evo, priznam, tudi sama bi lahko bila bolj aktivna , ce ne bi sedajle klofala na rac...
Otroku lahko najbolje pomagamo, ce mu privzgojimo stvari, ki mu bodo pomagale ziveti z drugimi.. empatije, spostovanja, dobre samopodobe... jaja, spet filozofiram...
In: ne nisem prisla na RR solit pameti..bom pa vesela, ce bo kdo, ki zagovarja eno po riti malce razmislil...
 
Pa lep vecer...M.
 

Seveda je zelo težko vzgajati samo in zgolj z lepimi besedami in pregovarjanjem (blagor tistim, ki jim uspe). Jaz samo mislim, da mora biti udarec le v izjemnih primerih prvi na seznamu možnih rešitev problema. In da je treba fizične kazni izvrševati predvsem takrat, ko se imamo pod kontrolo ne pa v navalu jeze.

Otroci, ki so neustrezno fizično kaznovani so lahko povsem enako nevzgojeni kot otroci, katerih starši jim preveč popuščajo. In starši, ki se izogibajo fizičnim kaznim še niso nujno popustljivi ampak so lahko celo bolj nepopustljivi kot starši, ki v izbruhu jeze in užaljenosti ("da si me drzne udariti!") otroka udarijo nazaj, sicer pa so mevže. Fizična kazen sama po sebi žal ni rešitev vseh vzgojnih problemov (če bi bila, bi udarce po riti predpisovali zdravniki). Samo v kombinaciji z drugimi prijemi postane učinkovita. V konkretnem primeru gre za PRVO takšno reakcijo otroka. PRVO! Nekateri pa bi kar v protinapad in to s težkim topništvom. Ne vem no. Ampak recimo - kaj pa če se bo to ponovilo ? In še enkrat ? In še enkrat ? Gina, kaj pa potem ?




Če že kuješ teorijo zarote nam vsaj zaupaj, kdo so glavni akterji.

d.

Moa, da te razsvetlim, kako "delamo" z našim 5-letnikom. V ponedeljek smo bili pri zdravniku in sestra mu je vzela kri iz prsta in to na 1,2,3 . Bor je začel jokat in se se je jezil. Nakar me je sestra pogledala in rekla: "Joj, sem čisto pozabila, di vi vse Boru obrazložite in mu poveste. Večina mamic tega ne dela in bi rade, da se to na hitro opravi." Zakaj tak primer? Zato, da boš videla, da se mi z otrokom pogovarjamo in mu stvari, dejanja obrazlagamo in tako kot ga učimo tudi živimo.
Torej mi otroka nismo učili discipline, kjer otrok nekaj naredi, ker se boji sankcij staršev, temveč "samodiscipline", če lahko ta izraz uporabim, kjer smo otroku stvari razložili, in da jih tudi v bodoče v podobnih primerih dela zato, ker jih je razumel. To je naš način vzgoje, ki ga je prepoznala celo sestra, ki vidim Bora 2-3x na leto.
Kot sem v prvem postu napisala, sem jaz otroka udarila nazaj, ko me je udaril iz jeze, da sem mu pokazala, da se tako ne rešujejo stvari, ne z njegove, ne z moje stvari. Kakor sem jaz udarec občutila kot kriviče in boleč, ga je tudi on. To je to, kar sem mu pokazala in tega ni več naredil, ne iz jeze ali nasprotovanja.
Ne vem koliko stare otroke imaš, prav tako David, zato je lahko govoriti prebrano teorijo, ko se pa soočiš s prakso, vidiš, da vedno ne gre tako. Ne pravim, da je vedno pravkar delam, kdo pa dela vedno prav? Ti? Jaz ne, delam pa po svojih najboljših močeh.
Napisala si, da noben nima pravice roke dvigniti na drugega. Se strinjam, vendar te pravice nima tudi moj otrok.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Moa, pravzaprav se glede tega, da je udarec samo (slaba) bližnjica strinjava, zato ne vem zakaj replika. Tudi sicer se s tvojim pisanjem strinjam skoraj v celoti, z eno razliko: sam fizične kazni ne izključujem in se strinjam, da v nekaterih primerih najbrž je potrebna. Ko odpove vse drugo. Ampak - kolikokrat si vzamemo toliko časa, da pred udarcem po riti preizkusimo vse druge možnosti ? Roko na srce - največkrat si ga ne vzamemo niti toliko, da bi se pomirili! Že samo to, da si vzamemo čas in se pomirimo je največkrat dovolj, da sploh več ne pomislimo na to, da bi otroka udarili.

d.

david, z repliko sem se samo navezala na tvoje misli.. ne napadam, in ne iscem potrditve..
Mislim, da bi se lahko vsak odrasel lahko naucil toliko samoobvladanja, da mu ne bi usla roka iz nadzora.. stej do sto, ce do deset ne pomaga.. ali pa se za trenutek umakni.. ali pa povej koliko si sedaj besen, da bi najraje, pa ne bos...heheh...
Sama sem rasla tudi s kaksno po riti.. in mi je bilo seveda v podzavesti ko sem prisla v konflikt z otroki, da so me zasrbeli prsti..
 
Marogica, ni se ti potrebno opravicevati.. se najmanj meni.. me pa veseli, da razmisljas...
Ne, nihce ni popolen.. vsi smo zmotljivi.. in vsi se trudimo delati po najbolsih moceh..
Ne, tudi tvoj otr nima pravice dvigniti roke.. in tukaj si ti (starsa), da pokazeta kaj je sprejemljivo... s protiuarcem pokazes nasprotno...
 
Lahko noc! M.

Če ne veš, potem ne moreš trditi da smo samo teoretiki . Mi imamo dva, stara sta štiri leta in leto in pol. Napake pa delamo vsi. Napake niso problem. Problem je, če se jih ne zavedamo. Problem je, če se jih zavedamo in se ne trudimo, da jih odpravimo.




Seveda je nima. Samo nekateri pač dvomimo, da ga v to prepričaš tako, da mu udarec vrneš.

d.

Čaki mal david, kje pa vidiš pri meni napisano, da je treba otroke mlatit za vsak drek. V tem primeru je pa definitivno treba ukrepat. Pa ne zdaj, da v navalu jeze ubiješ boga u njemu, ampak eno po riti z obrazložitvijo.

Nikjer in se opravičujem, če je videti kot da napeljujem na to ker to nikakor ni bil moj namen.


Se strinjam, da je treba ukrepati. Se pa ne strinjam, da je potrebna ena po riti. Fizična kazen je težko topništvo vzgoje. In s težkim topništvom se napadajo velike tarče. Bomo pa glede tega, kako ravnati v konkretnem primeru gotovo ostali na nasprotnih bregovih. Je pa fajn malo podebatirat.


d.

< Sporočilo je popravil david -- 5.4.2006 9:12:12 >

Težko topništvo .

Težko topništvo je izvedla na meni moja mama, ko sem ji pri 15 letih zrasel čez glavo. Na meni je namreč zlomila kar konkreten štil od metle in to upravičeno. Še zdaj sem ji za to hvaležen, ker me je spravila na pravi tir. Vem pa, da brez tega nikakor nebi šlo.

Težko topništvo v prazno je pa vedno izvajal moj foter, ko je mlatil ko so mu popustili živci, tisto pa je brez haska. No hvalabogu na meni samo enkrat.

Če pa ti utroku, ko te iz jeze udari pripelješ eno po riti in mu poveš, da mamico in očita to boli tko kot njega in da se to ne sme, je pa gotovo učinkovito in se mi ne zdi kot težko topništvo. Treba je otroka tud naučit, da se mora postavit zase in kdaj udariti nazaj, ker drugače bo vedno tarča raznoraznih nasilnežev v šoli, tega si pa nihče izmed nas ne želi.

Jst se ziljon procentov strinjam z GINO in ne vem zakaj nekateri takoj enačite eno po riti z dnevnim mlatenjem in maltretiranjem otrok?! In ja, zagovarjam eno po riti, če ne palijo druge stvari in če ogroža svoje življenje.
Sam to sem mogla zint! In ne bom več najedala.
lpk