Ja Magi, sej kot lahko vidiš v prejšnjem postu sem tudi s strogim glasom že govorila ampak včasih se mi zdi, da ga ne gane nič!

Adelina, tudi sama sem kdaj v situaciji, da ne vem, kako dalje. Da ne boš mislila, da je pri nas vse tako perfekto. Kje pa. Tudi jaz kdaj povzdignem ton, ker pač nič ne pomaga. Tako pač je pri otrocih. So dnevi, ko komaj čakam, da bo večer in bo moje "službe" konec. In to priznam, brez zadržkov, ker sem tudi jaz samo človek.
Imaš pa prav, ko praviš, da je to, kar je prepovedano najslajše. Zato naš daljinca, če se je le dalo, sploh ni videl, da ne bi prišel v skušnjavo. Kar pa se sobice tiče, tudi naš ima rad svojo sobo, vendar gre pač za vzgojni ukrep, da v primeru neuboganja, ne more biti z nami v dnevni sobi. In to boli. Bolj, kot tisoč besed prigovarjanja, prošnje ali celo udarcev. To je za našega največja klofuta

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ja kako odreagirat????Dilema.Daljinci in telefon so pri nas popolnoma zdelani.
Če smo opazili,da je kaj prijel v roko,je bila prva reakcija:NE!!PUSTI!!!
In kaj se je zgodilo...telekomanda je letela preko cele dnevne,telefon je pristal
celo v vodi Odpira omaro,kjer so kasete.NE TIMI!!!!Pogleda me in
z rokami pomede pol kaset ven.Če sliši besedo NE ne smeš,je
njegova reakcija prav obratna,ne odneha ampak naredi prav nasprotno.
Naučili smo se,da mirno pazljivo odreagiramo:
O Tmi,Hvala,veš nono(ali bilo kdo)rabi telefonirat.Kaj lahko dobim
telekomando,da nekaj pogledam?
Aja pa na časopis se spravi,da ga bo strgala,takrat moram tudi na mirno
povedat,da ga nono še ni prebral,tako vsaj ostane cel.
V trgovini:Timi ne smeš brskat po policah,pusti!!Pufff pa pomede z polic
robo
Mislim jaz takih reakcij nisem doživljala pri mojih otrocih,nikoli niso
bili tako trmasti.In sedaj se učim ohranjat mirno kri,če želim,da
ne bom imela še več škode po hiši,preden preraste to fazo.

definitivno preizkuša meje tvoje tolerance, kar pa počne vsak otrok in tu moraš ukrepati
... jaz vsekakor se ne strinjam, da z kreganjem nič ne dosežeš oz. ko grd pogled in visok glas ne zaleže - moraš hitro vzpostaviti avtoriteto!! Pri vzgoji pa moraš biti dosledna.

Probaš lahko tudi tako - pokaži mu, kako je to, če si ti prizadeta - vzemi mu nekaj kar ima rad in mu je ljubo. In ko bo spet priden, mu daš nazaj. Vsekakor pa je dejstvo, če otrok naredi nekaj slabega in po vrhu še zanalašč in za to ni kaznovan (kazen je pač primerna njegovemu dojemanju in starosti), bo počel enako naprej. Ljudje smo pač tako naravnani, če za naša dejanja ni občutnih posledic (in za nekatere otroke grd mamin pogled ali vpitje ni huda posledica, če je čez eno uro itak že spet vse dobro), delamo to še naprej.

Če želimo, da nas bodo otroci spoštovali in ubogali, moramo biti dosledni, odločni in včasih tudi strogi (pa četudi se nam ob tem srce para). Pa zavedaj se, da bo z leti čedalje težje, zato začni zgodaj.

_____________________________

lp, K