Daj nehaj, no, tudi moj oče izvira s hrvaškega podeželja, zamisli si hčerko Štefanjo? bože mili, še Iztoku Mlakarju bi se mi,lo stožilo ob takšnem slovesnem imenu za tako nežno bitje, kot je naša prinčipeska....
Pa oči ni nič užaljen.
Da ne povem, kakšno je taščino ime, to bi šele bilo, ja...
Pravim, da se bo slej ko prej treba postaviti zase. Skoraj identično situacijo, kot jo imaš ti, je imela moja mama, Slovenka. Tudi ona je očija 'zvlekla' sem, pa so vsi lažje živeli na ta račun, ampak mu še zdaj zamerijo. Ko so mamo hoteli prisiliti, da bo poroka (2-d+nevna - v petek zvečer za mamine sorodnike, v soboto za očetove - to zdaj k sreči zaradi premalo denarja opuščajo) na Hrvaške, je mama rekla, da je pač ne bo, če ne bo tudi v Sloveniji - in je potem le bila tudi tu . Vsi so pametovali, kaj morata narediti z denarjem s poroke (tam darila niso običajna, folk da kar denar), sta se odločila po svoje. Tudi to še dandanes poslušamo, kako bi moralo biti, pa gre mama mimo tega.
Tudi meni bi skoraj hasnilo kakšno 'lepo' zagorsko ime, pa je mama dala po preminuli očetovi mami in njegovi babici (in ne teti, ki je skrbela zanj in je 'pričakovala' - to je res mil izraz...., da se bom imenovala po njej) - to pa samo zato, ker je bila (vsaj takrat) lepa in nenavadna kombinacija - Ana Marija.
Tudi pri bratih se je ravnala po svojih nagibih. Še danes se jim zoperstavlja, če kaj težijo (recimo zame so od zgodnje godnosti in plodnost spraševali, če sem jalova, pa je mami prekipelo in je rekla: ja, kaj ne veste?! - ker do 28.,leta pač nisem razmišljala o otrocih, medtem ko so jih sestrične imele vsaj 2 do 24.leta, pa 2x so vmes 2xločile? )))
No, sem se razpisala, ampak point je, da mamo še danes zelo spoštujejo, ker se zna postaviti zase. Meni je prav smešno, ko vidim, kako opravi z njimi, malo premlevajo, na koncu pa se kot pohlevne ovčke strinjajo z njo... Saj le Slovenka (to ima pri njih zdaj pozitiven prizvok =!