Draga anonimna, popolnoma te razumem. Sama sem v skoraj isti situaciji (s tem, da nimam nikogar ki me je pripravljen čakati ). In s to razliko, da sem že zbrala pogum in ga postavila pred vrata. Od tega je že 3 tedne in non-stop imam probleme z njim.

Od groženj, do moledovanja da poskusiva ponovno, do groženj s samomorom,.... To  sem trpela, ker sem pričakovala, da bova do konca stvari rešila sporazumno - celo notarski zapisnik sva že uredila.

Včeraj pa - je prišel za 1 uro na obisk k sinu in ko bi moral oditi (po eni uri) sem ga nekajkrat lepo opomnila - je začel pritiskati na sina (lej mami hoče da grem), pol sem prijela mobitel, da pokličem (starše ali policijo) in mi ga je na silo vzel - mali v jok, jaz vpila on pa nazaj - da bo šel ko bo on hotel. Ker nisem hotela še bolj prizadet sina - sem se umirila, ponižala in bila prijazna do njega, da ne bom nikomur povedala kaj se je zgodilo (ker drugače je rekel, da raje ostane in me ... da bo imel vsaj sina), da ne bom nikogar poklicala. Na koncu sem ga morala celo objeti in poljubiti (NE, nisem upala reči).

Potem sem poklicala starše (z malim sva šla spat k njim). Prišel je tut gor, vendar ga nismo spustili notri, ampak poklicali policijo. Oče za motenje posesti, jaz pa za dogodek doma. Danes grem na pp da uredim zapisnik in prijavo, ter do odvetnice za tožbo za razvezo.

Mojo zgodbo sem ti opisala, ker ti iz svojih izkušenj lahko povem, da pojdi - POJDI ČIM PREJ, če ne zase stori to za svojega OTROKA!!!!!! Vem, da je hudo, vem da boli, vem da te je strah in potrebuješ pogum. Nisi vredna tega, ne pusti da te ponižuje in uničuje. POJDI!

Če potrebuješ karkoli mi lahko pišeš tudi na zs

Hvala vsem za odgovore in pogumne besede ter za anonimnost, ker ne želim biti odkrita da ne bo doma res kaj hujšega.

Druga anonimna tale zgodba o prijateljici me je pa kar pretresla, ne želim da se kaj podobnega zgodi tudi meni.

Glede udarcev in nasilja: udarcev hvala bogu zaenkrat ni več, je pa drugo nasilje: ko mu kaj ni všeč počasi nori, kot recimo včeraj zvečer: nekaj mu ni bilo prav, ker ni bilo po njegovo, mi je grozil da me bo udaril, pa zelo me je zgrabil za zapestje. Zato se ga bojim, ker nikoli ne vem kaj bo storil.  

Anonimna grožnja ali pa udarec saj je ubistvu isto. Vsak tudi ti in otroci imate pravico da živite v miru in brez nasilja. Upam da narediš ta korak čimprej.


_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Draga anonimna, spokaj kufre in pojdi, čimprej! Ena mi je enkrat rekla, kaj je palilo pri njenem možu, ko jo je tepel. Enkrat, ko jo je hotel spet, se ga ni ustrašila, ampak je rekla, če si res upa zaspati brez bojazni, da mu kaj odgizne. Od takrat se je ni več dotaknil. Pogum v roke in z vso silo nad takega slabiča, ki si dovoli ženski grozit s tepežem.

Anonimna, mislim, da si dala čisto napačen naslov tej temi, ker imam občutek, da glede na opisano nisi med dvema ognjema, ker je eden že ugasnil oz. še samo tli. Rešitev je, da greš stran od partnerja in začneš novo življenje z drugim. Če pa je ta res pravi, če se bo po 5 letih še vedno s teboj pogovarjal in bosta imela skupne teme, če bo sex še vedno bomba, nam pa boš napisala če z 5 let.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore