Posteljca prazna
v sobi stoji.
Čaka de Ela
se narodi.

Vendar pa Ele
naše več ni,
saj je zaspala
za vse večne dni.

Postala je zvezdica
sredi noči.
Za mamo in atija
zdaj ona skrbi.

Tolažbo prinaša
in upanje tli,
da tudi za naju
se otrok rodi.




< Sporočilo je popravil Kristijan -- 13.2.2006 21:07:50 >

O, Kristijan, tvoja pesmica me je pa res ganila      ... Tudi vama želim, da čimprej dočakata vajino srečo ...

Ko sem prvič brala to temo, mi je takoj prišlo na misel, da to bi lahko bila ona. Verjetnost je sicer mala, ampak se ujema datum. Zdaj, ko se je oglasil Kristijan, pa sem skoraj prepričana, da sta to vidva.

Le bežno se poznamo, vendar od takrat, ko sem izvedela to novico, skoraj ne mine dan, da ne pomislim na vaju,.... in vajinega angelčka.  In ko pogledam našo Evo, ki je tudi rojena v februarju, in je letos praznovala že 2. rojstni dan, se spomnim na dete, ki bi lahko prineslo veselje, pa ni,...

Čeprav pozno, vama tudi jaz izrekam sožalje.  Mislimo tudi na vaju!

Brigita B.

Moje sožalje!!!
Pravih besed pa ni in ni.Vse kar bi rekla,bi se mi zdelo obrabljena fraza.Je ni bolečine,ki bi presegla bolečini ob izgubi ljubljenega težko pričakovanega otročka.Narava res kruto poseže v življenje človeka in ga skuša z njhujšimi preizkušnjami.Nadomestila za izgubljeno malo življenje ni.Prišel bo nov dojenček,vendar spomin na neusojeno dete bo za vedno ostal.
Vsak človek posebi odreagira na bolečino,eden z molkom,drugi z pogovorom lajša srčne bolečine.Prijatelj prijatelja najbolj pozna,v dno duše in tako najde način,kako potolažit trpečega.