Hoj! Zadnjic sem poslusala eno debato med pediatri, da se ze kazejo negativni ucinki pretirane promocije dojenja, saj nekatere mame vzamejo to tako zares, da ne znajo odnehat, ko je cas za to. Res je, da WHO priporoca dojenje vsaj do 3 leta starosti, ampak to velja za "dezele tretjega sveta", kjer je mamino mleko se vedno bolj hranljivo od koreninic, ki bi jih sicer otrok jedel (al pa se tega ne). Pri nas, kjer lahko polletni otrok z gosto hrano dobi marsikatero hranivo, ki ga pri mami lahko do 6 mesecev zadostuje, kasneje pa ne vec, pa to ne pride v postev. Ena pediatrinja je predstavila svojo izkusnjo iz prakse (ki baje ni tako redka), da morala enega fantka starega 4 leta zdravit zaradi hude slabokrvnosti, ker ga je mama se vedno 10x na dan dojila, posledicno pa je seveda pojedel manj preostale hrane, ki bi jo moral.
Skratka tako kot vse drugo, mora biti tudi odlocitev o dojenju stvar zdrave presoje. Tudi npr. v primeru, ko gre za razpokane bradavice in mastitise. Sami vemo, da imamo razlicen prag bolecine in ene izmed nas bodo bolecino prenesle in dojile naprej, druge je pac ne bodo zmogle in bodo sle na flasko, ker bi se jim sicer dobesedno zmesala, kar pa tudi ni koristno za otroka. Tudi debata o dojenju kot najbolj naravni stvari je tu brezpomenska. Koliko drugih bolj nenaravnih stvari je, s katerimi zivimo, pa se ne obremenjujemo tako. Konec koncev, ko vas otrok dobi angino, nobena ne rece, da mu ne bo dala zdravil, ker to ni naravno.

JaKu, očitno nisi dobro ali dovolj časa poslušala pediatrov... Mislim, da nihče ne 'forsira' samo dojenja do 4 let. Res je, da lahko pri 6m otrok že marsikaj je, ampak pozabljaš za psihološki vidik dojenja, ki je izrazit po 1. letu.
V današnjem hitrem svetu smo preveč navajeni takoj reagirati 'vzrok-posledica-reakcija'. Mi razložiš, kako bi se človeštvo ohranilo ob tvojih predpostavkah? Pred 10 tisoči let verjetno niso poznali umetnih zdravil proti angini.
Debata o dojenjeu nima smisla. Nekatere mamice pač želijo otroko to omogočati, ene pa iz različnih vzrokov ne. Nobenih pa ne gre obsojati ali pametovati, kaj kakšen pediater reče. Vsak ima svoje mnenje in izkušnje, verjemi.

Meni je res naznansko hudo, ko berem vedno znova podobne debate o dojenju. Skoraj prepričana sem, da bi večinoma mamic rado dojilo, če bi le šlo in bi lahko. Jaz sem npr. polno dojila 4 mesecein še to z veliko težavo, saj je moja  vstrajno zavračala dojenje. Mleka sem imela dovolj in ga še vedno imam saj si ga črpam, vendar  sedaj pri petih mesecih še vedno vstrajno zavrača mleko. Kaj narediti v tem primeru? Bili sva tudi v bolnici, kjer so končno po 5 mesecih ugotovili in dokazali alergijo na kravje mleko in jajca. Čeprav imam zelo strogo dieto in sem jo imela že prej se stanje ne izboljšuje.

Vsak dan bolj spoznavam, da verjetno ne bo več šlo z mojim mlekom, pa si ga še vedno vstrajno črpam, čeprav ga potem mečem stran. Začela sem ji uvajati tudi gosto hrano in jo zelo lepo je na žličko, samo kaj ko vem, da mora tako majhen dojenček še piti mleko, pa ga noče. No toliko o dojenju in o tem kaj je najboljše za otroke. Očitno za mojo  moje mleko ni najboljše, pa naj se slepim kakorkoli. No zadnji stavek mi je bilo nezannsko težko napisati vendar se moram nekako soočiti z resnico. Niso vsi  eneaki in niso vse mamice enake. Zato pistimo, da smo drugačni, ne obsojajmo se in spoštujmo drug drugega in nam bo veliko lažje.

_____________________________

LP Simona

Maša (1.9.2005) je dobila sestrico Evo (1.8.2008)!
Ni je večje radosti od otroškega smeha.

 
Anonimka, cisto narobe si me razumela, no ampak nic hudega, saj lahko razlozim.. Nikjer nisem napisala, da se forsira samo dojenje do 4 leta. Dojenje se pa zelo promovira in to promocijo nekatere mamice napacno razumejo in so tudi zaradi tega lahko posledice (kot npr. tisto, kar sem ze napisala). O tem je tekla debata med pediatri, ki sem jo zelo dobro poslusala v celoti.
Tudi glede psiholoskega vidika dojenja je tako, preveliko poudarjanje le-tega lahko veckrat doseze nasprotni ucinek od zeljenega. Upam, da tokrat ves, o cem govorim.
Nikjer tudi nisem predpostavljala, da clovestvo brez zdravil ne more preziveti, pa jih kljub temu uporabljamo. In ko ni bilo adaptiranih mlekecov, je marsikatera mama, ki ni mogla dojiti, svojega otrocicka pac nahranila na drugacen nacin in je bilo ok, marsikateri pa zal tudi ni prezivel, danes pa mogoce bi.
Tudi jaz imam svojo izkusnjo, kot hci in kot mati in vem, da je kar nekaj mitov o dojenju resnicnih, nekaj pa jih je popoln bullsh.., ampak tega se mora naucit vsaka na lastni kozi..

Kakšen bi bil psihološki vidik izrazit po enem letu? Prosim razložite mi to, ker jaz vidim okrog sebe otroke ki so stari 2 leti in več , se dojijo in se držijo samo mame in so kot neke pocukrane reve. Lahko slučajno, al pa ne???!!!

Ne morem mimo te debate, da nebi dodala še mojo plat. Imam   3 punce. Ko se je rodila najstarejša dojenje še ni bilo tako "popularno" ( cca. 10 let nazaj) Dojile sve se 4. mesece brez težav. čes, da nedobiva dovolj na teži sve mogle dodajti. Seveda mene ni hotela več. Je bila dokaj zdrav otrok razen angin, ki jo mučijo še sedaj. Drugo sem dojila 6 tednov. Je zdrav otrok. Kakšen prehlad ali vnetje ušes včasih dobimo. Tretja bo aprila stara 2 leti pa se še vedno dojive. Pa niti slučajno ni kaka reva in mamina cartla ampak je najbolj "živa" najmanj cartlava. JE pa največ BOLANA sve bile že 5x v bolnici. Ko se je odvijala ta debata sve se glih za operacijo žrelnice pripravljale (operirana je bila 10.2.06). Pa jo nameravam še dojiti nekaj časa, ker mislim pa ne samo jaz so mi tudi zdravniki pritrdili, da bi mogoče bila še bolj bolana, če se nebi tako dolgo dojile.  

Meni so članki od K. Mlinar všeč in jih z veseljem berem, pa ne piše teh stvari samo ona, tako da nekaj je že na tem... Z večino tega pisanja se zelo strinjam. Sama z veseljem dojim in menim, da lahko doji skoraj vsaka mama, če se le dovolj zavzame za to. Po drugi strani pa spoštujem tudi odločitve tistih mam, ki prenehajo z dojenjem zaradi različnih težav. Ker če dojenje ni v zadovoljstvo otroka in matere, potem verjetno brezveze vztrajat. Tako je mama preveč utrujena od samega sekiranja, otrok pa tudi nezadovoljen ker ima nezadovoljno oz. utrujeno mamo. Po mojem vsaka ženska zase najbolje ve, kaj je najbolje za njenega otroka. Samo reklamiranje dojenja pa je vsekakor potrebno, ker drugače sigurno ne bi toliko žensk dojilo.

_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž

Tina, Tina.

Vsaka bi lahko dojila, če bi se dovolj zavzela.

Mene nekaj zanima, koliko je mam, ki so tako mislile, dokler jim ni začelo primanjkovati mleka?

Jaz sem prva, mislila sem, da je normalno, da bom.

Hanita. Mene je mama dojila 2.5 leti in niti slucajno nisem bila nikoli pocukrana reva. Baje sploh cartljiva nisem bila.  Mensezdi so taksne trditve predvsem posledica predsodkov, ker je pac otrok velik in ne nekih utemeljenih argumentov.

No jaz vseeno mislim, da najbrz res vsaka mama ne more dojiti. Me pa zanima koliko mam, ki niso mogle dojiti je v nosecnosti prebralo kaksno knjigo o dojenju ali je kasneje, ko se je pojavil problem poiskalo pomoc pri kaksni svetovalki za dojenje (telefon, internet). Tako se da marsikaj resiti.


_____________________________

Gospa sem.

Seven!

Saj imaš prav, morda bi marsikatera lahko dojila, če bi se bolj potrudila. Jaz sem si v tistih časih, ko še ni bilo interneta in LLL-a sposodila vse knjige, ki sem jih v knjižnici dobila. Nekaterih nisem, bilo jih je malo in je bilo težko prit do njih. Pa delo, pa ono, pa tretje, morda bi lahko v Avstriji kako kupila,...., pojma nimam. Tudi tametila takrat še ni bilo, vsaj meni ga niso dali, čeprav je bilo že v bolnišnici jasno, da je mleka premalo, še za dno flaške ne.

Poslušale smo nasvete, saj veš, gris, pivo,......, itak da ni nič pomagalo. Morda se spomniš moje zgodbe, ne bom več o sebi.  Sem pa nekaj ziher, če bi takrat vedela, kar vem sedaj oz. bi morala poslušati in živeti s tem, če bi verjela, da ima vsaka mama dovolj mleka, če ne pa je ena vlka grdavša, bi se tako zasekirala, ko bi imela premalo mleka, da še tistih par kapljic po mojem ne bi bilo.