Anonimna, ne pravim, da bi vsaka samo malo nesrečna ženska morala popakat kufre in it. In tudi se s em ne strinjam. Ne moremo pa vedet v kaki stiski ( duševni ) pa živijo nekatere ženske.Ženske smo si zelo različne : nekatere so močne, da že skoraj meji na čudež, da vse te preizkušnje dajo skozi ( kot tvoja babica ), nekatere pa nimajo tako močnega duha.In ne govorim, da so ženske, ki zapustijo svojo družino pri meni ravnale prav. Kot pravim : jaz tega ne bi mogla ( poglej moj prvi post ), ampak so pa situacije, ko je bolje da ženska gre, ker tako več naredi za otroka kot če bi ostala.
Vsi, ki smo padli v to debato imamo prav. Življenje je večplastno in če ne poznamo človeka o katerem sodimo, moramo tudi tako gledat. Da vsi niso takšni kot mi ali tvoja babica, ki je imela ogromno potrpljenja in moči ( pa roko na srce : takrat je bila ločitev nekaj sramotnega ).
Je pa nekja res : v današnjem svetu se vse preveč hitro rešuje z ločitvijo. Ni naredil tega pa tega - ločila se bom, da pa bi človek delal na odnos to pa je že nekaj mučnega.
Se pa vsekakor strinjam s tehnofilom, da bo nekega dne ugotovila, da je bila srečna na svoji kmetiji, s svojim kmetom, s svojim otroci,... 

No, saj to je povprečno SI razmišljanje.

Takoj, ko ženska naredi neko pobudo, ki se ne sklada s splošnim "povprečnim" prepričanjem je obsojana v stilu: saj bo že vidila, še žal ji bo.

Seveda lahko ji bo, lahko pa tudi ne. Ampak odločitev je njena in glede na to, da lahko verjamemo, da je to za žensko zelo težka odločitev, ni rojena "čez noč".

Seveda, "zlata" perspektiva SIženske: zadovoljna naj bo, če nima moža pijanca (ali pa da saj okolica ne ve, da je pijanec) in da jo ne tepe (ali pa da jo vsaj ne tepe po obrazu). Haloo.

http://www.mladina.si/tednik/200033/clanek/trans33/ 

< Sporočilo je popravil primoza -- 29.1.2006 9:55:03 >

Tukaj Anonimna, ki je sploh odprla to temo, da povem, kaj se naprej dogaja v tem trikotniku.

Ona in Novi zdaj isceta stanovanje. S sredstvi, ki racunata, da jih bosta imela (cca. 150 jurjev na mesec) si lahko privoscita neopremljeno enosobno stanovanje, nekje sta zvedela, da nekdo podarja staro spalnico, racunata na pomoc drzave/obcine. Isceta tudi avto, da se bi ona lahko cim pogosteje vracala k otrokoma. On isce sluzbo, izobrazbe nima. Ona je v 2. letniku faksa.

Ko sem ji rekla, da jaz vidim edini izhod v tem, da pusti solo, si najde sluzbo in na podlagi tega seveda tudi ornk stanovanje, da bi lahko s sabo vzela otroka, je rekla, da sta se dogovorila, da naj raje dostudira, pa ceprav bosta zato morala dve leti ziveti v bedi.

Njen moz je v vsem tem pravzaprav edini, ki jima stoji ob strani  vsaj toliko, da ju verbalno ne napada. Od vseh ostalih domacih nimate nobene podpore, vsi so se zdruzili proti njima, v bistvu se nimata kam zateci. Ona pa se vrti v zacaranem krogu... vaza je razbita, domov vec ne more, da bi se delali, kot da se ni nic zgodilo, z novim na svoje tudi ne, ker nimata sredstev, ce se mu odpove, se ji bo zmesalo, ce se odpove otrokoma, tudi. Mene pa se v spanju preganja jok enega od otrok, ki se je krcevito oklepa in zbegano klice: mami, ne it, mami, ne it, ker te potem nikoli vec ne bom videl... Sem dozivela na lastne oci.

Križana gora anonimna meni so stopile solze v oči...res bogi otrok kako se mi smili.

_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

Nasvetov, kaj naj naredita, ne moreta dobiti od nikogar. Jaz sem napisala, kaj bi jaz najbrž naredila, škodila jima ne bo, če si to temo prebereta, vso srečo jima želim.

Rada bi pa nekaj rekla tehnofilu, saj ne vem, če je ženska ali moški, mislim, da je moški. Zadnjih 150 let velja v Sl. in v večini razvitega in deloma nerazvitega sveta prepričanje, da je za dober zakon potrebna ljubezen. Kako naj bi bilo tej ženski žal, da je imela slab zakon, ki ga je zapustila? Kako naj bi ji bilo žal, da ni ostala v slabem zakonu in v njem živela do konca življenja? A lahko pogrešaš nekaj slabega, ti je lahko žal, da odideš iz nečesa slabega?

Ne spomnim se več katera je rekla nekaj o poročnih zaobljubah. Po moje bi morali poroke ukiniti.  Kako je mogoče vedeti, če se bo ljubezen obdržala v zakonu? Samo tako lahko držiš poročno zaobljubo. Tista pravi, da je to možno, če se dovolj potrudiš, nekaj v tem smislu. Ljubiti na ukaz? To bi rada videla, kako to gre. Če bi bilo to možno, potem bi si jaz, ki sem lepa in pametna  poiskala enega bogatega grdavša, se vanj zaljubila, ljubila dokler naju smrt ne bi ločila,........, hmmmmmmmm, si kar predstavljam svojo srečo in bogastvo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ker imata ljubezen do partnerja in ljubezen do otroka nekatere skupne lastnosti, si ju kar izenačila.

Poznamo različne vrste ljubezni, do otrok, do partnerjev, do živali, do staršev, do domovine,......
Ena ni enaka, identična drugi.

Zdaj se mi zelo mudi, če ti še ni kaj jasno, napiši, ti bom odgovorila.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Varen pristan, na katerega lahko računaš. Eno so želje, drugo pa resničnost. Garancije v ljubezni ni. Zlahka jo lahko izgubiš, lahko se trudiš preveč ali premalo, koliko je ravno prav? Lahko ni odvisno od tebe, lahko je partner "kriv". Si boš kupila puško, ga boš do konca življenja obsojala, si boš skušala poiskati drugi varen pristan, drugo ljubezen? Če si najdeš drugo ljubezen, prelomiš obljubo bogu, da boš prvo osebo ljubila, dokler vaju smrt ne loči. Ga boš zalezovala, da bi morda lahko izpolnila poročno zaobljubo?

Ta vprašanja so začetek, tako bi lahko nadaljevala v nedogled. Vsa temeljijo na predpostavki, da je za srečen zakon potrebna ljubezen in ne varnost. Ljubezen prinese varnost. Varnost-mirnost-srečo, to je približno moja definicija sreče. Je dovolj varnost, da obstane ljubezen?

Vidim, da si verna, lepo, jaz nisem, jaz se sama spopadam z vprašanji, sem negotova, ti imaš ob strani boga in rimskokatoliško cerkev, lažje ti je. Vendar ti ne zavidam, nikoli si nisem želela, da bi drugi mislili namesto mene, pranja možganov se bojim ko hudič križa , gledam preveč filmov. Vsak po svoje.

Ma itak nisem vseh postov prebrala, mi je vse preveč divja situacija tega trikotnika.

Meni se otroci smilijo, da bolj ne morejo ---- kot bi rekla: živa mama, zakopana !
Otroci bodo jokali v noč :" mami zakaj?"--------noben odgovor ne bo sprejemljiv.

Smili se mi ženska-------- živeti tako, da te nekdo ignorira in ti ne daje ničesar??? Sčasoma se ti ali zmeša, ali otopiš, ali pa zbežiš.

Smili se mi tud mož-------mogoče res niti več ničesar rešit ne mora, ker ne zna in ne ve kje začet.

Smilijo se mi na koncu koncev tud svojci------- bog ve, kolikokrat bodo otroci njih spraševali po odgovorih, ki jih oni ne bodo imeli. Imeli bodo pa pred seboj mile, objokane očke, ki želijo enostavno samo MAMO.

Svašta se mi plete po glavi, v dani situacijo celo tudi to, da bi ženska enostavno skrivaj obdržala ljubimca, bi vsaj otroci imeli mater!!!!!!! In mogoče bi ji "minila" ta nova ljubezen, brez večjih posledic. Če je mož tako ravnal z njo je verjetni itak računal, da si bo slej ko prej našla koga.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

 Črnogleda. Whatever.

Katera od naju se bo bolj potolkla, če padeva? Bojim se, da si ti od padca nikoli ne bi opomogla. Ali pa bi bila prisiljena spremeniti svojo vero v zakon kot garancijo ljubezni.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Prosim te lepo
Jaz sem pri 16 mislila, da lahko živim od ljubezni in bila v oblakih prvič zaljubljena,bla bla bla,...
Še vedno sem mlada ampak sem vseeno spoznala da se od ljubezni ne da živeti. No mogoče prve mesece
Moji kriteriji so se malenkost zvišali,ker so bili v oblakih nekje.
Mislim pa,da je ona s svojimi 27 leti in otroci+povprečnim možem morala malo razmisliti z bučiko preden se je tako otročje zaljubila

Nekaj bi rada povedala.
Mojega partnerja in njegovo sestro je mama zapustila ko sta bila zelo zelo majhna.Celo rodila ga je na svoj rojstni dan,tako da si lahko predstavljate kako je njemu po 25 letih, ko niti za roj. dan ne dobi čestitke.
On še vedno pravi, da bi mu bilo lažje če bi vedel, da mu je mati mrtva in bi ji nosil rože na grob,kot pa da ve da je živa in ga nikdar ni poklicala.

Ne govorim, da bo to konkretno v tem primeru, želim samo povedati da so to zelo delikatne stvari v življenju, ki jih ne moreš izbrisati niti vrniti.
Kakšno življenje je imel moj fant ne bom opisovala, ker nima smisla. Vendar je kljub temu zrasel v zelo pridnega, čistega, poštenega in ljubečega moškega.

da ti pamet stane.

In ob tem polno nasvetov, kako se mora ona razvijati in pravica nje do svojih sanj in samouresničitev, ... SAME SODOBNE MISLI   a vedno na račun .

Vedno so posledice. Ugodne ali neugodne. In tudi nato kasneje se zopet odločamo glede na posledice, ki so jih prinesle naše prejšnje odločitve. Lahko dajete nasvete, katerih posledic ne boste nosili niti vi niti vaši otroci. Očitno imamo različne izkušnje, da ne rečem, da jih je veliko kot da so brez. Anonimna sigurno ni v tem trenutku sposobna narediti razumne odločitve, saj je v stanju nore zaljubljenosti v kateri imaš dobesedno občutek da boš umrl, če ne boš z ljubljenim. Bolečina ni majhna vendar traja omejen čas medtem ko bo bolečina posledic trajala dolgo dolgo in vsi jo bodo občutili.

Ne vem ali berete sporočila Anonimne pomankljivo, ali pa svetujete samo glede na vaše osebne odnose v svojem razmerju ali svoje življenjske filozofije. Družina, otroci in življenje Anonimne pa niso filozofija niti niso vaši osebni primeri.



Ljubezen ni zaljubljenost in tudi nikoli ne bo. In za ljubezen je bilo še vedno potrebno delati. Ljubezen ne pride kar sama. To pride zaljubljenost, ljubezen pa je včasih garanje, večinoma delo in pogosto veselje.

Moja prognoza ni grožnja temveč izkušnje. Morda se zaradi kratkosti bere kot grožnja vednar je neizogibno dejstvo, saj ne glede s kom bo, bo morala za ljubezen delati (se truditi ), ko bo zaljubljenost (da ne govorim tudi spolna vnema) usahnila. In če pri dveh otrocih ni pripravljena, kdo pravi, da bo to pripravljena drugje.

Kaj je slab zakon je predmet različnih razlag, odvisno od POSAMEZNIKA. Njen opis niti slučajno ne opravičuje zapustitev dveh otrok in prelom obljube da mu bo ostala zvesta v sreči in nesreči, zdravju in trpljenju vse dni njenega življenja. Opis njenega zakona je opis povprečnega zakona za katerega izboljšanje je potrebno delo-ljubezen in ne iskanje opravičila za skok čez plot (pa čeprav stalen).

    Scorpa, full si me ganla, res .... kapo dol pred tabo, ej.

Sm se kr težko prebila skoz tole.
Mi grejo pa na živce tiste, ki vidijo samo 20 letnika, ki naskakuje 27 letnico, halooo! Leta sploh nimajo veze s tem. In to, da se je obesila nanj, pomeni, da je bila res v krizi. In sploh ni pomembno ali jima bo ratalo al ne, to ni bistvo te zgodbe.
Rada bi samo dodala, da se poskusite vživet v njeno kožo.
Nekatere kmetije so še danes tradicionalno "zaostale", če me razumete. Tastari so zakon, tamlada je pr hiši za služkinjo in deklo, zato da se sproščajo in izživljajo na njej. Tako sem jaz razumela zgodbo. Mož je tud eno figo vreden, čeprav je priden in ves dan dela, pa bla, bla, bla,... ni se postavil za njo, ni si vzel časa, ni je branil pred tastarimi. Tastari in mož itak niso čist dihtik, če so dovolili, da so otroci gledali kako odhaja. Morali bi jih odpeljat stran in jim letom primerno razložit ali priredit zgodbo. Itak so jo matretirali in poniževali vpričo otrok, nesramneži.  Jaz bi si na njenem mestu pisala dnevnik in ga ob času pokazala svojim otrokom, da bodo lažje razumeli.
Itak pa se mi smilijo vsi skupaj, tastari kr so tolk neumni, mož kr je strahopetec,mati kr je mati brez otrok in otroci, k so itak najbolj ubogi zaradi kopice neumnih odraslih.

< Sporočilo je popravil ronja5 -- 30.1.2006 16:56:51 >

Saj sem že hotla nehat pa bom spet eno iz srednjega veka bleknila ven ker me pač zanima vse tiste ki ji dajete spodbudo da naj kar gre zaradi neznosnega življenja na kmetiji ... še ve se postavite v njeno kožo in premislite kako bi ve odreagirale ko bi vas vaš otrok s solzicami v očeh prosil "mami ne it stran".
Mene bi od žalosti in sramu da sem svojemu otroku naredila kaj takega pobralo v tistem trenutku. Se pa strinjam da smo si različni.


_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

Saj glede na to, da se bo ambiciozno izobraževala in ker so ženske v njenih letih kar hitre pri teh stvareh, če je treba, bo verjetno zelo hitro vzela otroke k sebi. Bolje bi bilo, če bi jih lepo popokala in jih vzela že zdaj, ampak narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar...

V tem primeru je pač "narod" ona. Vsekakor imamo premalo podatkov, vendar je aktivnost boljša kot pasivnost. Pasivnosti na področju odnosov med spoloma je pa tudi, se mi zdi preveč, posebno ženske so prvakinje  v temu.

< Sporočilo je popravil primoza -- 30.1.2006 17:26:59 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hmmm Bagi ,  na to še pomislila nisem, maš prav. Bilo bi zanimivo slišat še njega.



Upam da imaš prav in bosta hitro spet pri njej.


_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

Ja, res bi bilo zanimivo slišati tudi moža. Ampak dejstvo je, da nam zgodbo opisuje tretja oseba in jaz pač sklepam ( mogoče narobe ) da je nepristranska.To da mati zapusti otroka je seveda grozno, se strinjam. Ampak še vedno je boljše, da si uredi življenje in ju potem vzame k sebi, kot pa da vsi skupaj tako trpijo. In če bi ostala, bi se lahko ženski utrgalo in bi lahko naredila še kaj hujšega, kot to da jih je ( verjamem da samo začasno) zapustila.