Se podpišem pod Nejcko do zadnje črke, če lahko.
Zakaj sem se jaz odločila za otroka? Iz 'groznih' razlogov.
- ker sem slišala tiktakanje biološke ure
- ker je 'normalno' da imaš otroka
- ker si nekako nisem mogla predstavljati, da, ko bom pa 'odrasla', pa ne bom imela otrok

Vsi so mi govorili, da dajejo otroci smisel življenju in prinašajo radost, pa me to ni kaj dosti ganilo. Meni je bilo čist fajn živet tudi brez tega.

No, ko pa sam enkrat občutiš tisti nedolžen otroški pogled, male rokice, ki se te oklenejo, slišiš prve poskuse, da bi otrok rekel MAMA, takrat si pa rečeš, da tega pa za nič na svetu ne bi hotel zamuditi. Meni mala ne daje smisla za življenje, mi ga je pa zelo, zelo, zelo polepšala. Jaz se bom pa trudila, da ga bom njej.

da lahko sam spet postaneš otrok, podoživiš svoje otroštvo in najlepše trenutke podaš naprej svojemu otroku ....

smisel 'imeti otroke' je smisel življenja, vse drugo je postransko. če bi se vsi toliko ukvarjali z družino, kot se z drugimi stvarmi, bi bil svet lepši

_____________________________

iz malega zraste veliko

Smisel je podben kot pri virusih, bakterijah in vseh ostalih živih bitjih. Razmnoževati se in s tem po svojih močeh prispevati k porastu entropije (nereda).

Se podpišem pod Kalbo. Pa še nekaj dodajam : prav zaradi njih si želiš, da bi bil svet boljši, ti ni vseeno kaj se dogaja. Želiš si, da bi bil tudi sam boljši človek.

Se podpišem pod tejin post -
jaz vidim svojo nepopisno in neizmerno srečo v moji hčeri, hudo mi je ker ne preživim več časa z njo, pa še drugi mi jo jemljejo - grrrrrrrr.........

Življenje brez otrok,je kakor dan brez sonca

Odkar sem mama,vidim,da so otroci tisto najlepše,kar v življenju lahko dobiš.To je božji dar in žal mi je za vse tiste,ki se trudijo za otroka,pa ga ni...
Vloga mame me je naredila bolj zrelo,odgovorno,ljubečo,postala sem ženska.In vsi,ki me vidijo,povedo,da so me otroci polepšali.Da žari in da sem po vsakem porodu lepša.Je to res.Zelo sem ponosna na svoja otroka in to je neizmerna ljubezen,ki jo čutim Tudi moža imam raje.Človek enostavno dozori,čustveno,ker se moraš toliko tega naučiti,vsakodnevna presenečenja...
Ko te enkrat otrok objame in ti iskreno reče,da te ima rad ,to je smisel.
In srečna sem,da imam dva taka smisla doma.

Nejcko, tvoj odgovor je BOMBA. Nikoli se ne bi znala tako izraziti kot ti, čeprav mislim zelo podobno, skoraj identično. SE lahko podpišem?

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Še danes ne vem, kako to, da me je želja po otroku, ki prej ni bila prisotna, kar naenkrat tako zvila, da je bilo kar hudo. Verjetno nagon ? In smisel? Pojma nimam, je pa fajn. Zelo fajn.

Ne vem v čem je smisel! Vem pa, da je lepo in težko!



_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

In kaj bi naj bilo tu tako egoističnega? To je ravno tako, kot da bi rekla, da se mi je po dvajsetih letih zaluštalo najbolj slastne pice -> ja, O.K. sem si jo pač privoščila, ne vem sicer zakaj, ampak sem si jo   Bi moral človek imet zato slabo vest? Ker je tako egoističen?

Vem, glupa primerjava, pa vseeno ......


Pri vsem skupaj je žalostno to, da danes ljudje resnično razmišljamo o tem, kako si otroka "privoščimo" in ne kot nek naraven proces. Na tak način bomo res hitro izumrli. Brez vpliva onesnaženja planeta. Mogoče nam pa prav to že mal škodi



_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Jaz ga nisem vidla v mladih letih. Ko dozoriš, se ti zdijo stvari samoumevne. Točno vem za kaj imam otroka, le da ti z besedami ne morem povedati. Ko boš dovolj stara(dozorela) ga boš spoznala sama, brez besed boš vedela, da veš, da je to to!

Da se lahko razdajaš.

CatJa, čisto nič ni narobe s tem egoizmom. Je pravzaprav čisto naraven in lasten vsem živim (čutečim) bitjem - gre pravzaprav za t.i. sebični gen, ki  ga lahko imenujemo tudi "boj za preživetje, volja do moči, teženje k ugodju ..." Vse to je lastno tako ljudem kot živalim, nobene znanosti ni v tem. Prav nič ni narobe imeti otroka iz "sebičnih" razlogov, prav tako ni nič narobe jih iz teh istih razlogov ne imeti. Razumeš? Samo to sem želela poudariti.

Večji problem pri tem vprašanju pa je vprašanje, ki ga je pravzaprav zastavila Al bina - kakšen je sploh smisel imeti otroka. Vsekakor vsaka stvar postane smiselna, čim zadovoljuje naše (egoistične/sebične) potrebe. Na to vprašanje je pa Tjazy dobro odgovoril, jaz ga bom samo malo "nadgradila". Če me otrok osrečuje (torej zadovoljuje v prvi vrsti mojo željo po sreči in zadovoljstvu, to pa ni nič drugega kot "sebična" želja), potem je seveda otroka imeti smiselno. Prav tako ga je smiselno imeti, če (egoistično) pričakujemo, da na starost ne bomo sami ... Toda ta smiselnost se v istem hipu konča, ko in če pomislimo, da nam lahko otrok umre ali zaide na stranpota, ali se preseli v Ameriko (potem bomo na starost sami kljub otroku), ali ... ali ... ali ...  V najskrajnejšem primeru (smrti otroka) tako otrok kot naš edini smisel življenja (ki nas osrečuje) pravzaprav postane največji ne-smisel našega življenja, saj lahko postane vzrok za naše lastno trpljenje, žalost, obup, česar si po teoriji "sebičnega gena" ne želi nobeno bitje.
Povsem enako je z vsemi drugimi "smisli" našega življenja, pa naj bo to kariera (te vržejo iz službe), šport (postaneš invalid), denar (zlom borze), glasba (oglušiš) ... Vse, kar nam v nekem danem trenutku osmišljuje življenje, nam ga lahko po igri usode v sekundi tudi uniči. Ali pa tudi ne; odvisno, kako smiseln je nek smisel za naše življenje.

O.k., sem zabluzila, vem. Jaz nikogar ne obsojam, ne tistega, ki ima otroke iz skrajno sebičnih razlogov ali po sili razmer, ne tistega, ki jih iz skrajno sebičnih razlogov nima. Ker v igri so isti razlogi, vprašanje je le, kaj družba tolerira. Normalno pa, da bolj tolerira reprodukcijo, saj le ta zagotavlja družbeni sebični samoohranitveni nagon. In smo spet na začetku ...

Jaz sem samo odgovarjala Albini na njeno vprašanje, v čem vidim smisel imeti otroka. Sem pač čudna, ampak jaz tega še do danes nisem povsem spoznala (pa imam svoja otroka rada povsem enako kot vse ostale, ki v svojih otrocih vidite smisel življenja). Bo verjetno odgovor od Primoza še najbližje resnici.
P.s. Ravnokar gledam posnetke naše tamale kot dojenčka - me je prijelo po še enem otročku. Ko so pa tako cortkani (sebičen razlog, a ne )


Ps - Marogica, ti se kar podpiši - številko bančnega računa sporočim kasneje. Saj veš, danes ni nič zastonj

AL BINA DANES JE EDINI SMISEL ŽIVLJENJA OTROK KI GA IMAŠ NEIZMERNO RAD!

Nejcko, nisi zabluzila. Lepo si napisala.

Zmotil me je le tvoj 'skrajni egoizem' v prvem postu, ki se mi nekako ne zdi posrečen v povezavi z mojo 'nesebično ljubeznijo', vsaj jaz si tega ne predstavljam kot egoizem.

-> egoízem  -zma m (Ī) miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost: ravnal je brez egoizma; v svojem egoizmu ni videl drugih ljudi;
-> nèsebíčnost  -i ž ( -Ī) lastnost nesebičnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti



_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Se strinjam s Tjazyjem!

Sem že razmišljala, zakaj sem si tako zelo želela imeti otroke. Ne enega, več njih. Nekatere ženske si pa niso želele, še več, sploh jih nisem razumela, kako lahko tako čutijo. Nekaj časa sem mislila, da imamo različno močne nagone v tej smeri. Razumsko nisem znala razložit, zakaj si to želim. Ampak potem sem pogruntala. Meni so otroke predstavljali celo življenje kot vrhunec neke sreče. Moja mami je mene že tako doživljala in mi dala vedeti, da so otroci največ, kar te lahko v življenju doleti. Take ljubezni kot je lahko ljubezen med starši in otroki, ne najdeš kar vsepovsod. To je edina brezpogojna ljubezen, ki jo lahko doživiš - žal pa ni nujno, da jo. KO jo enkrat doživiš, si jo želiš deliti naprej.

In vse tiste ženske, ki jih jaz osebno poznam in so si šele mnogo kasneje zaželele otroka, izhajajo iz družin, kjer so jih sicer imeli radi, ampak ne brezpogojno. Drugače rečeno, tam otroci niso bili jemani kot nekaj najlepšega, kar se v življenju zgodi. Punce so rabile več časa, da so si zaželele otrok, da so si mislile, da otrok ni breme (kot so jim to predstavili doma), ampak ena sama ljubezen. Ampak spet nagoni delajo svoje, večina si je vseeno zaželela nasledstva.  Logično, da ni vedno vzrok ta, ampak včasih je pa tudi.

Torej spet - ja, jaz sem imela otroke iz egoističnih razlogov - ljubiti, ljubiti, ljubiti. Meni ta oblika ljubezni nekaj da, pa upam, da otrokom tudi. A nimamo iz istih razlogov tudi partnerjev?

Smisel imeti otroka: možnost vzgojiti novo, edinstveno, samostojno in samosvojo osebnost, ji dati ljubezen in občutek varnosti ter jo pripraviti na samostojno življenje, ob pravem trenutku pa izpustiti iz svojih rok v lastno prihodnost.

Vedno sem si želela otroke, pred kakšnim letom me je resnično zagrabilo (kot en nagon, ki ga ne znam pojasnit, je verjetno bolj povezan z evolucijo kot mojim razumom). Vendar se za otroka ne bi odločila, če se ta trenutek ne bi počutila dovolj odrasla in zrela za starševstvo. Ne vem, če bi mu lahko dala to, kar mu lahko dam sedaj.

Nesebična in brezpogojna ljubezen do otrok: to je edina ljubezen, ki naj bi bila brezpogojna, pa še ta nažalost ni vedno prisotna. Če bi bila brezpogojna ljubezen vedno prisotna v odnosu staršev do otrok, potem ne bi bilo toliko staršev, ki svoje otroke čustveno izsiljujejo, ki jim težijo glede partnerjev, izbire službe, življenjskega stila in odločitev, ki se ne morejo sprijazniti, da so njihovi otroci odrasli in ne bi bilo toliko staršev, ki se za otroke odločijo samo zato, da jih bo nekdo imel rad, ker v svojem otroštvu niso čutili prave ljubezni. Samo poglejmo, koliko je na forumu tem o hudobnih taščah in tastih.

Še to bi dodala: nikakor se ne morem strinjati z mnenjem, da par, ki nima otrok (zaradi svoje želje ali neplodnosti) ni prava družina. Zakaj bi bila jaz sedaj, ko bom postala mama, nekaj več kot sem bila pred enim letom, ko sva bila le jaz in partner? Zakaj bi bila najina družina kar naenkrat bolj popolna kot od kolegov/ic, ki živijo skupaj s svojimi partnerkami/ji in še nimajo otrok? Samo zato, ker bova imela otroka?

< Sporočilo je popravil Ankica -- 7.1.2006 16:33:52 >

Smisel?
Nikoli nisem o tem razmišljala.Nisem mozgala,če je ali kaj je smisel imeti otroke.Rodila sem jih pa pika.Rojevat otroke,je bil del mojega poslanstva,
mislim,da od kar sem prišla na svet,je bilo zapisano nekje,da jih bom imela.
Brez si ne znam predstavljat.Že kot majhna deklica,ki se je igrala še s punčkami sem imela v načrtu,da ko bom velika bom imela otroke.

moram priznat, da ne vem kaj je pri meni smisel 'imeti otroka'.... hotela sem ga imeti, zelela sem si ga in ga imam (predvsem z moskim s katerim sem si prvic sploh zazelela imet otroka) egoisticno? pa naj bo... kako bi drugace potomstvo zivelo naprej brez nasega 'egoizma' ....
da bi sele zdaj spoznala smisel zivljenja?... ja pa kaj se... smisel zivljenja je zame, da znas uzivati v tem kar ti je dano (dobrega in slabega) pa naj bodo v to vkljuceni otroci al pa ne.

_____________________________

Mami, pika moja!

 
Najina zgodba je taksna, da nisva imela nic pri tem, da imava dva otroka..   Prvi je prisel, ko sva bila skupaj 3 mesece... A sva midva kriva, ce je na morju skoz dezevalo??

In takrat sva rekla, ce bova imela se kaksnega, ga bova imela pa takrat, ko bova midva hotela.. Aha.. sva 9 let odlasala in govorila.. ja saj bi imela.. ampak ne se zdaj.. zdaj ni pravi cas.. in potem naju je spodneslo in mi ni cist nic jasno kako in kdaj.. Je kar Flip izbral namesto naju..

Tko da o kaksnem smislu zase ne bi mogel govoriti.. Po mojem je bolj smisel za otroke.. da so prisli.. zame niti ne toliko..

Vsec mi je kar, je Nejca napisala.. in hkrati mi je cudno, kako hudica je mozno, da dopuscata brezpogojno ljubezen pri otrokih, pri partnerjih pa ne??! To uganko ne vem ce bom kdaj uspel resiti?!

Kaksen je smisel da sonce vzide? Nobenega.. ampak sonce preprosto taksno je.. da tam stoji ali pa se giblje in sveti.. Po mojem je isto z smislom otrok.. taksni pac smo.. da to tako je..

Baje je potrebno sprejeti taksnost zivljenja..

Smisel imeti otroka je najprej da lahko nekomu damo novo življenje,je najlepše kar se ti zgodi v življenju.Čeprav včasih kaj ušpičijo,ko se ti nasmejejo pozabiš vse kar se je slabega zgodilo.Sem najbolj srečna na  svetu da imam takega Sončka,Rada ga imam in je največji smisel v mojem življenju.

 lp,cikica