Jst pa mislim, da se dostikrat ženske tudi malo skrijemo za tem, da smo mame in da nimamo več časa zase. Iz svoje izkušnje vidim, da mi je najbolj pomagalo to, da treniram tisto, kar sem že pred porodom. Res je, da ne več toliko, vendar dvakrat na teden si pa le vzamem čas samo zase. Ponavadi si v avtu navijem radio (doma moram pazit na jakost). Že to me sprošča in se počutim svobodno, potem se tam dodobra spotim in se srečam še s svojimi prijatelji in prijateljicami. Skratka, dvakrat na teden odklop od svoje bebike. In ko pridem domov sem čisto prerojena, polna energije in vse mi je lažje. Moj mož je veliko odsoten (tudi po par tednov) in zato potrebujem kar precej energije. Vsake toliko časa si z možem vzameva čas samo zase (takrat pokličeva babice, tete). Greva v kino, na kakšno pijačko s prijatelji ali pa samo šetava po mestu. In takrat se z veseljem uredim. Tudi jaz po porodu še nisem izgubila vseh kg, ampak se sploh ne sekiram, ker vem, da jih počasi bom. Mislim, da se moramo mame zavedati, da bodo otroci prej ali slej zrasli in odšli. Medtem pa je bolje, da vidijo svoje starše zadovoljen, polne energije, kot pa tečne, naveličane, zanemarjene, ...

Ne, betsi, nimaš prav. Ko imaš več kot enega majhnega otroka, niti slučajno ne zmoreš vsega, kar bi rad - niti fizično niti psihično, pa čeprav si ful želiš. Sploh če nimaš babic za varovat otroke, celo če jih tudi imaš, je pogosto tako. NE ZMOREŠ VSEGA, ker nisi boginja - amen. To ti lahko skoraj vsaka z dvema majhnima pove, pa če se tudi v ničemer drugem ne strinja z mano, se to bo.

Še nekaj nimaš prav, jaz nisem nič tečna in naveličana ali zanemarjena, pa čeprav se ukvarjam pretežno s familijo. Moram pač iti teči na smučkah z otroki, ali pa pač celo ne morem, ker nimam varstva za najmlajšega, kot npr. včeraj. Ampak to ni vzrok za slabo počutje. Slabo se počuti od anonimne mož, ker ni v prvem planu. Pa sem prepričana, da ni zanemarjena, ker četudi si v trenerkah, pa se ukvarjaš s pospravljanjem in skrbjo za otroke, to ni povezano z zanemarjenostjo. Lahko je trenerka čist nobel. Njemu manjka pozornost in občutek, da jo ima lahko čisto zase, pa da je ful seksi.... Ne sprejme dejstva, da je družinsko življenje drugačno kot samsko. Ni mu več tako všeč, kot je mislil. Rad bi boginjo, ki se mu posveča. No, vsaj jaz tako to vidim.

mislim kalbo, ti si zakon...

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Bravo Kalbo si eden redkih moških, ki se odzove na tak način..Večne dileme:zadnjič mi je mož v neki debati rekel, da moškega sveta ne bom spremenila,kar je seveda res.Vendar ga tudi ne želim, želim samo kvaliteten zakon.Vsak opazi, da se je ženska zapustila, ne samo mož tudi okolica.Malo pa je mož, ki so pripravljeni ženski pomagati, tako, da potem lahko obema ostane dovolj časa - vsakemu zase in tudi njunega skupnega časa...Zakaj ženske - vsaj večina mislimo - da je praznik, če mož pospravi posteljo oz. mizo po kosilu? Naj mar nebi bilo normalno, da tako kot oba hodita v službo delita tudi doma vsakodnevne obveznosti? A je normalno, da se po kosilu otroci in mož spravijo pred internet, me pa takoj začnemo drugi domači delavnik? Na to mi je veliko kolegic odgovorilo - si jih že tako navadila.Kje pa je občutek za sočloveka? A moramo res vse prositi, kot, da je edino nam potrebna usluga pa čeprav se tiče cele family?