Ne vem zakaj se mi zdi, da nekako vse dojemate kot da ne poskusam vzgajati otroka in mu vse dovolim. Krneki, res. In tako kot pravi Primoza, tudi jaz nisem zaenkrat zasledila nekih hudo tecnih otrok, ki bi me motili.

Pa se odgovor vsem glede nasega morja. Na morju smo bili v nekem fancy hotelu, kjer nisi smel imeti hrane v sobah, ampak samo v restavraciji ali zunaj na plazi. Vecino smo pojedli zunaj, ostalo pa pac v hotelu.. Sama sem bila visoko noseca, z visokim pritiskom in zatecenimi nogami, kar koli drugega kot hotel pac ni prislo v postev. Dopust smo rabili, ker 3 leta nisva z mojim bila nikjer in najbrz se kaksne dve leti ne bova.. Bilo je tik po moji diplomi.

Ja res je. Enoletnik razume besedico NE. Ve da ne sme, ampak ne razume zakaj.. Tudi sanja se mu ne. Zakaj ne smem prijeti kozarca, ce ga doma lahko. Zakaj ne smem prijeti prta, ce je to tako fina cunja za dat na glavo in kaksno cunjo lahko doma dam na glavo.. Zakaj ne smem poskakovati in plesati v stolcku. Zakaj ne pride pes do mene, ce vrzem makaron pod mizo. Zakaj se juhe ne da popiti in zakaj je ne smem piti, ce lahko pijaco pijem..

Gre za otroka, ki ima po domace povedano "srsene v ritki".. Ne more biti pri miru niti 5 minut. In takemu otroku tudi z najboljsimi poizkusi vzgoje tezko karkoli dopoves, kaj sele dosezes.

Vcasih zgleda to tako: "Ne vlect prta, ne metat zlice, ne prijemat prta, ne polivat juhe, ne poskakovat, ne se vstajat v stolcku, NE NE NE NE..." Tamali me na koncu (ce se ne joce) ze tako zmedeno gleda, da mu gre kar na jok..

Pa en primer danes. Pri kosilu prime kroznik in ga dvigne. Potem prime se enega. Jaz valjda pop**** ker sem ze videla, kako bo vrgel posodo na tla.. On pa nalozi enega na drugega in me zalostno gleda, ces, kaj se deres, ce sem ti pa pomagal zlozit posodo.. Huh..

Pa vsaka cast tisti, ki je tako zelo prepricana v svoje metode in svojo vzgojo. Kot je ena napisala, da jaz nisem.. Res je. Za biti preprican v pravilno vzgojo svojega otroka moras biti pa res prav hudo samozavesten, ker se lahko takoj zafrknes.. Na prvem ovinku, na prvem testu lahko pogrnes.. Bi svetovala previdnost. Za vsak primer. Zadeva je namrec hudo kompleksna.

Jaz se ne strinjam, da enoletnik razume besedico NE, temveć intonacijo, kako to izrećeš. lahko bi rekel tudi DA, MA, ......karkoli, otrok besednega pomena ne razume. Vsaj jaz to opažam pri mojem (skoraj enoletniku)Kadar se šalimo in igramo pa govorimo ne, ne, ne, in odkimavamo z glavo, je otrok vesel in se smeji. Kadar pa kaj želi prijeti, kar naj ne bi smel, pa mu rečem ne s poudarkom, se ustavi, me pogleda, zajamra, vendar ne gre dalje. To govorim seveda o ta mlajšemu.
Ta večji je bil takšen, kot ga opisuješ ti, Seven, torej je (in seveda še ima ) sršene v riti, oz. če obstaja superlativ tega pomena, bi ga z veseljem uporabila. Torej sem mu 30, 40, 50x rekla NE, pa je šel še 51-tič in poizkusil. Pa če je bilo treba tudi 52-tič...itd. Kaj je to pomenilo za naju, starša? Strahoten napor in niti minute (in to dobesedno) počitka. Kaj bi takrat dala, da bi se lahko za 3 minute (ja prav si prebrala) vsedla in mi ne bi bilo treba skoćiti za njim, ker je že zopet nekaj vlekel, tolkel.....
Vendar se je sčasoma navadil, kaj pomeni oz. kaj naj ne bi delal. Pa tu igra še ena stvar veliko vlogo. Otroka je pač treba zamotiti. Jaz sem ga zamotila s čimerkoli, vendar sva bila kljub temi od 15 ure pa do 20 zvečer non-stop z njim. Vse ostale stvari sem pustila ležati ob strani, ker mi enostavno ni zneslo ali pa sem bila tako utrujena, da mi je bilo čisto vseeno, kakšno imamo po hiši. In najbolj srečna sem bila, ko je bil v vrtcu, ker sem se takrat vsaj malo psihično in fizično spočila in se pripravljala na naslednji popoldan,katerega sem se vsaki dan znova veselila. Pa me popljuvaj, če hočeš, vendar je to res. kakor imam svojega otroka neizmerno rada, v tistem obdobju (med 1 letom in 1,5 letom), sem ga imela pol dneva dovolj. Dovolj pa zato, ker sem se neprestano ukvarjala z njim in ga nisem pustila npr. pred Tv-jem, temveč sem se res z njim aktivno ukvarjala(mož seveda tudi).
Za nameček pa bi se rada vrnila nazaj na temo. Otroku se ne sme dati občutka, da se vrti vse samo okrog njega. Ker se ne in se tudi ne sme. Takšenga otroka lahko v življenju čaka še veliko razočaranje, ko bo ugotovil, da se svet pa vseeno ne vrti samo okrog njega in da ni možno, da vsi skačemo samo okrog njega.In takšen otrok lahko potem doživi travme, ko se mora vživeti v realni svet, pa se ne zna. Pa ni sam kriv, temveč mi, starši.Tudi iz takšnih razlogov otroci posegajo po mamilih, ne pa samo zato, ker so imeli doma vzpostavljen red in meje.
To, da sem prerpičana v svojo metodo vzgoje, je jasno, drugače ne bi tako svoja dva otroka vzgajala. To pa še ne pomeni, da sem idealna mama, želim pa otroku in sebi narediti pot v življenje čim bolj realno in temu posledično enostavno. Ti pa lahko povem, da se pozitivni rezultati te "fašistične" vzgoje, kot si jo enkrat imenovala, že kažejo. In vsem nam je lepše in enostavneje. Vendar pa dejstvo ostaja: vzgoja je TRDO delo.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Marogica, že velikokrat si lepo napisala, pa danes tudi. Se strinjam.

Gina, hvala enako. Obstaja ena razlika: ti znaš lepo opisat, jaz pa bolj "mečem" stavke na "papir, pa mi potem kakšna "mlada kura " uide

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Najbolj enostavno vam bo, da drugič vzamete še psa s sabo, da bo "pospravljal" za vami.

Pa samo ne mi govort, da se otroku ne da nič dopovedat. Če se mu ne da, najprej poje eden, drugi je z otrokom zunaj, potem pa še drugi. To ni čisto nič težkega. Bosta otroka v restavraciji "vzgajala" pri treh letih, ko bo "že kaj razumel".

Pa tudi ne mi govort, da se otroku ne da dopovedat, da se po bazenih ne nori. Jaz s svojim hodim na bazen že od osmega meseca dalje, pa mu na kraj pameti ne pade, da bi štaliral, šprical okrog sebe, skakal po bazenu...za to obstajajo manjši otroški bazeni, kjer se lahko malo "sprosti". Naš točno ve, kaj se sme v bazenu in kaj se sme na morju, tam si lahko privošči norenje. Pa tudi ve, da se v bazen ne lula, mimogrede, česar marsikatera odrasla oseba s slabšim mehurjem ne obvlada.

Otroka se vzgaja do tretjega leta, do šestega leta prevzgaja in potem imaš, kar pač imaš.

Pa moj otrok še zdaleč ni vzgojen v vojaka, daleč od tega, ve pa kaj se kje sme in česa ne. Toliko.

Jaz verjamem, da se enoletniku ne da nič dopovedat, ker se Tiborju tudi ni dalo, ne zlepa ne zgrda. Eni taki so, še bolj z navdušenjem bo potem tisto poskušal milijonkrat, če mu boš rekel ne. Zato pa se je treba takih situacij izogibat za nekaj časa, dokler se mu ne da dopovedat. Zato sva midva z možem v gostilnah delala tako, kot je napisala al bina. S Tiborjem niti pod razno ne bi bila v hotelski restavraciji, ampak bi mu nabasala hrano v posodico in bi pač jedel nekje na plaži ali v kakšni senci, saj ni važno. 
V glavnem, otroku ne smeš dovolit, da počne nekaj, kar se ne dela, da mu rečeš NE, pa kljub temu to počne. Se je treba pač tisti čas, ko še ne razume NEjev, takih situacij izogibat. Saj sčasoma pa potem začne razumet.
Kar pa se skakanja v bazenih tiče, jaz Tiborju dovolim, da malo skače, saj on niti ni tako divji. Dovolim pa toliko časa, dokler ne vidim, da je kje v bližini kakšna oseba, ki bi jo znalo to motiti. Takrat Tiborja opozorim na to in razume ter takoj brez problema neha.

Matejka81!

Nočem biti še jaz tečna, ampak oglasi se nam, ko boš imela svoje. Nekaj je gledati druge in jih kritizirati. Tudi moj brat je 8 let mlajši od mene, ja in. Moja mami je bila njegova mami. Jaz imam tri in vem, kako hudo je lahko včasih, ko si želiš, da bi bili pridni, pa jih nekaj piči.

Nisem bila zraven ne v bazenu, ne v restavraciji, ampak včasih imam občutek, da si ljudje predstavljajo, da so otroci bolj tako roboti, ki morajo ubogati, kar se jim reče. In ker me ni bilo zraven, ne morem komentirati, ali je bila to nevzgoja ali samo netoleranca.  

Še enkrat, nočem te strašiti, ampak imeti svoje otroke in jih vzgajati je garanje in vsak dan nova preizkušnja.

In še, enoletnik že razume, kaj pomeni NE, ali bo to upošteval pa je druga.

Klepica

Gina .

Matejka 81, ravno takele, kot si ti, ki mislijo, da so vso pamet sveta pojedle in pametujejo drugim o vzgoji imajo po navadi najbolj nemogoče mulčke. Starševstvo je težka in zahtevna stvar, ne govori kaj bi ti in kaj nebi ti, dokler nisi sama v takšni situaciji.
Pri rosnih 24 letih, kot jih imaš (predvidevam, da je 81 tvoja letnica rojstva) je pa še malo preuranjeno tolči staro penzionistično lajno, mi smo bli pa drugačni, bolj pridni, lačni, se ti ne zdi.

Pa ne odobravam norenja po restavraciji, samo ne upam si reči, da moj pa tega ne bo, ker tega ne vem.

No, pa naj povem še mojo izkušnjo. Enkrat pred poletjem sva bila z najinim takrat enoletnikom na dopustu v hotelu na enem od Hrvaških otokov. Takrat smo bili v hotelu mi in ena skupina francoskih upokojencev. Res je, da je bil najin sinko edini otrok v restavraciji in je občasno delal galamo (kljub temu, da sva se z mojim izmenjavala- eden je jedel, drugi ga je animiral). Ampak Francozi galame sploh niso jemali kot nekaj motečega, ampak kot nekaj samoumevnega, kar spada zraven k otroku. Z njim so se igrali ku-ku, pa so mu mahali, pa so se mu smejčkali, ..., dve gospe sta mu parkrat zapeli celo otroško pesmico. in ko smo odhajali iz restavracije smo morali vsakemu posebaj pomahati in se posloviti...V glavnem nobenih grdih pogledov, slabe volje...

Hočem povedat, da je odvisno tudi kako okolica sprejema otroka. Da so ljudje, ki imajo več srčne kulture in več razumevanja do majhnih otrok, druge pa pač to moti in ne razumejo, da majhen otrok ne more sedeti dlje časa pri miru...

To je samo moje osebno mnenje.

Eh, dragi moji soforumaši in soforumašice, ne podajajte izjav v stilu: nimaš pojma, ker še nimaš otrok. To je povsem zgrešeno, kajti tudi tisti, ki nimajo otrok, imajo pravico opažati in izražati svoje mnenje - če potemtakem svetovalec za narkomane ni bil zasvojen ne more svetovati ali pa komentirati narkomanov?
Mlada dama je rekla, da se ji pač zdi, da se staršem NE DA ukvarjati z otroci, jaz se ji pa pri tem povsem pridružujem - pa imam otroka. Včasih se res vprašam, zakaj imajo starš otroke, če pa se jim ne ljubu z njimi ukvarjat - ena je zapisala, da se ji ne da za otrokom hodit in ji dopovedovati kaj sme in kaj ne - to je to. Za otrokom MORAŠ hoditi in ga vzgajati, mu povedati, kaj sme in česa ne. Lenoba na takem mestu nima kaj iskati. Če bomo pri vzgoji dovolj vztrajni in dosledni, bodo otroci hitro doumeli kakšno je pravilno ravnanje. In izgovori v smislu - saj je samo otrok, naj divja in skače po bazenih , saj je stare mame le strah za frizuro - so primitivni. Prav tako so bedni tudi pijanci in pijandure, vendar mi otrokom lahko privzgojimo občutek za red in soljudi, da kasneje v življenju ne bodo taki kot oni.

Skratka, starši bi morali biti manj leni in se aktivneje vključevati v vzgojo otrok, pa bi bilo dosti bolje. Dokler pa svojim otrokom dovolijo prav vse, predvsem zaradi tega, ker se jim ne ljubi z njimi ukvarjat, pa bo tako kot je. Podivjani otroci v gostilnah in na drugih javnih mestih.

LP!

_____________________________

Love is in the air...

Noben ni rekel, da ne sme imeti svojega mnenja. Tudi mene moti kak starš, ki se mu ne da ukvarjati z otrokom. Dejstvo je pa, da ne more zagotovo vedeti, kaj bi ona in kaj nebi naredila v določeni situaciji, ki ji ni poznana.

Saj z večine bi se z napisanim strinjal, če nebi dala penzionistične opazke, mi pa nismo bli taki.

Ja ne, pa saj res nismo bili, ampak to je pač stvar razvoja, tako človeških možganov kot vpliva okolja. Današnji dojenčki so drugačni, kot smo bili mi, to je enkrat ena.

Imam enoletnega otroka in ne mi govoriti, da tak otrok še ne zastopi stvari. Seveda točno ve kaj sme in kaj ne. Mi vedno jemo za mizo (tudi flaško smo vedno jedli za mizo)in to pomeni, da sedi v svojem stolčku (v gostilni v vozičku) si jemlje hrano s krožnika, ne meče hrane okrog, se ne dere, ne dviguje krožnika,.... Vedno je tako dolgo pri mizi dokler se vsi ne najemo, se pač igra v stolčku................... ne pravim, da kaj ne ušpiči.

Gre za to, da se vzgoja začne z rojstvom in ne pri par mesecih ali par letih. Otroci so slika staršev, ki jo pač otrok povzame po njih. In če vi nimate nekih navad jih tudi otrok ne bo imel. Npr.: pospravljenje igrač pred spanjem; ker vidi da pospravljam mi pomaga in ker je to za njega igra je to malenkost.

Mogoče sem malo zašla ampak dajte malo se zamislite. 

Ponavadi je v vseh hotelih ruski bife, kar pomeni, da je v restavraciji vsega na voljo, ampak V RESTAVRACIJI, ven pa ne smes niti pod razno odnesti nobene hrane. Kar pomeni, da se moras prehranjevati v restavraciji. Edina moznost je da nekaj kupis, ali mu pa nekaj hladnega ponudis zunaj na prostem. V sobe namrec tudi ni dovoljeno odnasati hrane. Ja, lahko je bit pameten kako bi resil situacijo. Jaz sem jo po svojih najboljsih moceh.

CatJa, ni lepo, da se delas norca. Res ne.

Jaz sem mnenja, da so tudi otroci med sabo zelo razlicni. Zdaj vidim kako so lahko razlicni, ko imam dva. Ema zna biti zelo samostojna in lezati tudi debelo uro sama (budna), Jakob tega nikoli ni znal. Jaz se ponavadi pri otrocih drugih vgriznem v jezik, ker pac ne vem kaksen je njihov otrok in tudi tezko sodim kaksen nacin vzgoje je pri njem primeren. Sem namrec mnenja, da se tudi vzgoja mora nekoliko prilagajat tipu otroka in njegovemu karakterju.

Najlazje je kazat na druge in mahat s prstom. Nikoli pa ne vemo kdaj se bomo sami znasli v podobni situaciji.

Draga anonimna. Bi bila precej uzaljena, ce bi vedela kako taksne otroke kot je tvoj poimenuje moj dragi. Nema veze. Gre se spet za to, da imas neke orto ideje o vzgoji, nimas pa "jajc" da bi stala za njimi. Neke dne bos morala svoje ideje nekje zagovarjat (sola, vrtec), a bos takrat tudi anonimna.

Pa ne spet sodit nase druzine. Zgleda smo ful primerni. Sploh trenutno je nasa situacija idelna, da nekdo skace po nas. Jakob mi pomaga pri vecini opravil pri hisi, koliko pac lahko pomaga. In stvar, ki si jo napisala se slisi v stilu, da ne pospravljamo za sabo. Nase navade so kulturne navade, seveda ne vojaske, ampak v svojih mejah. Sploh Bigwhale je taksen, da ima rad res pri mizi in kulturno prehranjevanje. Res ne me sodit in ne na tak nacin. Lahko pa gres namesto mene v sredo najprej v posvetovalnico, potem na pregled k nevrokirurgu, popoldan pa na nevrofizioterapijo.

Bom nesramna. Draga anonimna. Drzi rajse GOBEC.

(moderatorju prepuscam svobodno izbiro pri odlocitvi ali naj tale post zbrise)

Jaz sem prepričana, da se z osebjem hotela da zmenit, da se hrano za otroka spravi v posodici in odnese ven, če otrok zganja take cirkuse pri hranjenju. Saj je logično, da se ne mor niti malo najesti. Toliko uvidevn pa že morajo biti, teli naši l"jubi" sosedje.

Uf, me res dolgo ni bilo! Zopet ena težka vzgojna! Najbolj me moti apriori metanje vseh otrok med razvajenčke in njihove starše med popustljivce, če nam pač njihova meja ni zadosti kratka. Nasploh se držim načela dobronamernosti in trdno verjamem, da je zelo malo staršev, ki bi brez bremze razvajali in popuščali svojim mulčkom v nedogled. Tudi skoraj nobenega malčka v vsen svojem življenju nisem opazila, ki bi bil moteč, podivjan in nemogoč. Rekla bi le to, mislim da vseeno primanjkuje večini doza humorja in tolerantnosti do nedolžnih spodrsljajčkih družinic z otroki.
Glede ostalih zagovornic reda in discipline. Mi se držimo vseh pravil in v okviru teh je tudi naš mulček, samo, bog ne daj, da pa mi samo pisne kaka o vzgoji, če se ji slučajno zdi da smo preglasni ali prehitro pridivjamo mimo ali pa če jim slabo rata pri hrani, ker jih naš malček opazuje cca meter od njih! Bi rekla, da tudi takim ni mesto med kulturnimi ljudmi.

Strinjam se s Saro in Rijo, ni problem v otroku. Moj stric ima tri otroke, pa dosti hodijo okoli in nikoli ni problemov, ker imata otroke z ženo na očeh, vsi so precej živahni, sploh najmlajši, samo se vse da zaposliti. Vse se jim pač ne sme dovoliti. S fantom greva dostikrat v gostilno, prijazno otrokom, imajo igrala zanje in še nikoli nisem videla otrok noreti tam in tudi pridejo do naju pa se malo poigramo. Mene otroci ne motijo na javnih prostorih, problem je samo v starših, ki je nekaterim kratko malo vseeno, če njihov otrok razgraja ipd..

Draga Seven!

Sploh ne vem zakaj se razburjaš. To da spodaj piše odgovor Seven je čisto slučajno, ker nekak sem morala odgovoriti. Odgovor je namenjen vsem, ker velja pravica govora je pač tako, da vsak napiše kar misli.

Ampak tvoj odgovor pove vse. Kako reče BW takšnemu otroku: Vzgojen otrok, priden otrok,... kar sem hotela povedati je samo to, da se vzgoja začne takoj po rojstvu.

Malo me čudi, da se nobena RR iz vaših srečanj ni postavila v bran. Mislim, da je po takem res hudo. Pa nikogar ne obsojam in nikomur ne govorim, da naj zapre GOBEC! Nihče vam ne zavida situacije v kateri ste in ne misli, da ste edini. Me zanima kje so zdaj moderatorji.

Anonimnost? Zakaj pa ne?