Jah no, kako naj rečem, v restavraciji imam rada mir. To pomeni, da se lahko pogovarjam z normalnim glasom- ne, da bi se morala dret. Tudi mi smo dali vse sorte "čez", ko smo imeli majhnega otroka. Nekaj časa celo nismo hodili v restavracije, ker otroka ni bilo mogoče krotiti. Potem smo pa zrasli, pa je bil mir!      

Kar se tiče bazenov, tam je hrup normalen, se mi zdi. Kadar mi kričanje in špricanje ne paše, se spravim v oddaljen kot pa je.

Na splošno smo pa o vzgoji že veliko govorili in mislim, da je to neizčrpna tema. Nikoli se ne bomo vsi strinjali, eni tako, drugi drugače. Vsak mora pa zase vedet kako in kaj! Hvala bogu, da smo različni!

_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Tudi jaz sem načeloma pristaš reda, kar pa mi pri Pini žal vedno ne uspeva. Sploh zdaj ko hodi, jo je včasih kar težko krotit. Ji moram vedno stat za ritjo in govorit to ne smeš, to je ajs..., pa jo preč vlečt ipd. Prime pa se jo zelo počasi. tu se ne strinjam čisto s tistimi, ki pravijo, da karakter nima tu nič zraven. Imaš lahko 2 otroka iz ene družine in sta lahko popolnoma drugačna, en umirjen, drugi divjak. Jaz sicer upam, da mi bo Pino uspelo vzgojit do te mere, da mi ne bo nerodno hodit okrog z njo in bo vedela kaj je prav in kaj ne. zaenkrat pa je karakter definitivno bolj po očetu, ker jaz sem bila definitivno 120% pridna punčka, ona pa je pravi mali razgrajaček.
Kar se restavracij tiče, gre tudi meni na jetra, če eni otroci divjajo po restavraciji in motijo druge goste. ne moti pa me, če mimo prišpancira en otrok in te pač malo pogleda. Tvoje situacije sicer ne morem čisto soditi, verjetno pa je bila taka kot si opisala. Eni starši pač zelo flegma gledajo na take situacije in jih to pač ne moti, ker so tega navajeni že doma in na to gledajo kot otroško razposajenost. Je pa to stvar osebne tolerance. Mene take stvari motijo in zato posredujem. Sama sem vedno pravila, da moji otroci bodo pa dobro vzgojeni, pa moram žal že zdaj pred enim letom kdaj potrkat na les. Tako da boš sama videla, kako bo ko boš imela svoje otroke. čestitke če ti bo 100% uspelo.

Jaz se pa strinjam z naslovom, ki je enkraten! Resnično je osnovni problem modernih staršev, da se jim ne ljubi vzgajati otrok! Kako hudiča pustiš, da ti makarone vrže v glavo, ali pa vilico? Saj je meni tudi kakšen probal, ampak jaz nisem rekla samo NE. Kaj bi se iz tega naučil? Da če nekomu nekaj vržeš, za posledico doživiš vibriranje zraka . Jaz bi tudi še probala. Pameten fant. MOj brat je tudi nekaj podobnega počel, pa je imel tudi tako prijazno mamo, da ni znal adrugega kot Ne reči. KO je bil star 20, jo je pa mirno udaril. Tulil je pa že leta in leta nanjo tako, kot da je njegova sužnja, ki dela same neumnosti. In to za najmanjšo malenkost. Uf, ubogi starši.

Jaz sem za red. In če ga ni, sama nap....mulce sredi restavracije ali pa sredi bazena. POnavadi zaleže. Če se starši delajo, kot da niso njihovi, to pomeni samo eno, da jih ne obvladajo in da jih ne znajo krotit. Torej so srečni, če jim pomagam. Večina takih staršev bo imela probleme vse življenje z njimi. Ampak to ni moj problem, naj uživajo v tepežu in dretju, jaz pa mislim imeti mir v gostilni in na bazenu. Sicer grem pa do tistega, ki za red na bazenu skrbi in zahtevam, da ukrepa. Mi je vseeno, če jih vrže ven, jaz sem svojo karto plačala. Naj še ostali sprejmejo svoj del odgovornosti. Je pa resnica, da dokler en povprečen, malo bolj razgledan starš, za kakršne štejem uporabnike rr-ja, razmišlja, da je to prav, bo moralo še presneto dosti vode preteči, da se bo kaj spremenilo. Če prej ne, bodo ti, nevzgojeni in egoistični otroci enkrat imeli otroke in brez skrbi, da jim ne bo prišlo na pamet kaj dopustit - so preveč ego, da bi jim lahko kdo ukazoval.


P.S.: V šoli morajo moji otroci počakati na mestu, dokler večina ne poje. Zakaj? Ker zagovarjam mnenje, da moraš pri jedi imeti mir, če hočeš normalno pojest, ne pa da vmes hrup in norišnica povzročita želodčne krče. Pa da si ne boste mislile, da si kdaj kakšen od staršev ni vzel pravice, se priti zato pritožit, ker to je res kriminal, da mora otrok 5 minut sedet na miru, nasilje nad otrokom!

Gina, super povedano, res .

Službeno sem peljala otroke z LPP na knjižni sejem, najstnike.
Na eno postaji so vstopili  3 smrkavci, ki so izsiljevali denar, delali prevale, se z nogami dotikali stropa ...
Ena mladenka me je celo vprašala, če so moji učenci in vsi so me gledali, ko nisem nič naredila. Nič vzgajala.
Posredovala sem le toliko, da so moje učence pustili na miru.
Tudi nihče na avtobusu se nu zganil.

Skratka, vzgoja zahteva energijo, jaz otroke redko peljem v restavracije in vem, da
je to naporno. Včasih se otrok obnaša popolnoma drugače kot normalno.

Vsekakor ne zagovarjam ležernih staršev, sploh če imajo otroci 3 leta in več, ko se jim da kaj dopovedati, tam do 2 leta starosti pa je čista loterija, kako se bodo obnašali.
Verjamem, da si ogorčena, vendar pa se boš zagotovo tudi sama znašla v podobni situaciji, če boš imela otroke.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Gina, sploh ne bom kaj dosti razglabljala na tvoj post. Zanima me samo eno. Kako bi ti resevala taksno situacijo? Otrok cel teden ni pojedel NIC. Ne pretiravam. Bila sem noseca in z zatecenimi nogami, se komaj premikala.. Kaj vec kot NE bi ti naredila? Natepla ga? Ga prijela za roko in zvlekla ven iz restavracije.. Gre za otroka starega 14 mesecev. Me prav zanima.. In moj Jakob ni nevzgojen. V vrtcu je priden, ne tepe otrok, vzgojiteljice ga imajo blazno rade. Je pac trmast in dostikrat poskusa doseci svoje. Hotela sem samo povedati, da ni vse vedno tako kot izgleda..

Ja. Otroke je treba vzgajati. Ampak pri tem ne rabimo ubiti tisto nekaj otroskega, kar je v njih, tisto kar jih dela vesele in zadovoljne. Treba je najti neko mero. In moja mera definitivno ne bo ena sitna baba pri sosednji mizi, ki je pac imela slab dan ali pa sama ni imela otrok. Ne, ne bo! Sama sem zrastla na zelniku starsev, ki so se prevec podrejali okolici. In ker je pac zaradi tega bila vsaka druga stvar prepoved, sem zrastla v marsikaj drugega kot pa srecnega otroka.. Vedno se najde kdo, ki mu kaj ne pase.. Ce zelite imeti vojake, pa si jih vzgajajte, samo ne potem jokat ko se bodo za sosednjim grmom fiksali. Grdo receno, ampak resnicno..

Gina,

Prosim, da nam vsem razlozis kako enoletnemu otroku dopoves, da ne sme prijeti makarona s kroznika in ga vrzti na tla. Mu reces, ne, da tega ne sme. Ampak, otrok pac tega ne razume. Ga odrines od mize, da te gleda iz daljave. Ok, recimo, da to zaleze za nekaj casa, potem pa otrok spet lacen rata. In ga das k mizi, da bi spet nekaj pojedel. Futrat se pac ne pusti, ker v vrtcu sam je in se tudi slucajno ne pusti futrat. Cemu bi pa se, ce zna sam jesti? Potem pa spet proba vrzti makaron na tla. Torej, umikanje od mize ne zaleze, dopovedovanje z besedami tudi ne. Mogoce bi ga lahko pustil stradati ampak potem se bo celo noc drl, ker bo pac lacen. Ali pa vsaj toliko casa, dokler ne bo od utrujenosti zaspal. Mnja. To je ze ena resitev. Izstradas ga in pustis, da zaspi od izcrpanosti.

Mogoce bi ga moral klofniti ene trikrat. Vsakic, ko makaron vrze na tla, TUP! Okrog kepe. Vedel sicer ne bo zakaj si ga klofnil, ker pac ne razume se tega, kaj je metanje makaronov po tleh ampak garantirano se mu bo razvil pogojni reflex, da ob vsakem metu makarona na tla dobi eno okrog kepe. Torej bo nehal.

Evo, pa imamo dve resitvi, ki obe verjetno preizkuseno delujeta. A ne? :) Sicer pa, ce imas kaksno boljso idejo, na dan z njo, ne pa, da si pametna in da solis pamet vsem okrog sebe, poves pa v bistvu nicesar pametnega. Resno. Daj tem starsem, ki ne morejo oziroma ne znajo vzgajati otrok tako, kot naj bi bilo primerno, kak nasvet, da bodo vedeli kaj storiti. Ker, po tvojem vec kot ocitno tega ne znajo in dejansko potrebujejo nasvet. Ti pa zgoraj nicesar nisi napisala, samo to, kako bi ti ukrepala pri tujem otroku. Bemtis, povej ljudem kaj pametnega, da jim bos kaj pomagala, ne pa, da se samo delas pametno. Si omenila, da si sama drugace ukrepala, torej, kako? Kaj tako skrtaris s svojim znanjem, a zato, da lahko potem pametujes? V cem je skrivnost?

PS: Imas poklicno deformacijo, tvoj brat pa resne psihicne tezave. Brez heca.


_____________________________

http://www.lubica.net/bigwhale/blog/

Ej, če je vama tak način o.k., potem nadaljujta z vajino vzgojo, za katero sta prepričana, da je tista prava.
Jaz otroku tega ne bi pustila in poznam veliko otrok, ki hrane ne mečejo po tleh, meni je to nedopustno in se mi še zdaleč ne zdi simpatično in če jaz svojemu otroku tega ne pustim, ga še ne bom oropala otroštva.
Sicer pa, konec koncev, vsi bomo morali te naše mulce prenašati sami, prav take, v kakršne jih bomo vzgojili, čez nekaj let se pa lahko pogovarjamo o tem, komu je pri vzgoji spodletelo in komu ne...

Ah ja, pa poznam par primerkov narkomanov, pa poznam tudi njihove starše, pa vem Seven, da se zelo motiš o tem, zakaj otrok nekoga konča na igli.

BW, jaz bi npr. takrat na morju, na vajinem mestu,
glede na to, da tudi Hana ne je rada in je večkrat potrebna animacija pri kosilu itd.,
vsekakor črtala skupne obiske jedilnice, ker otrok tam itak ni jedel,
lahko bi npr. zajtrkovali v sobi, sproščeno, brez drugih zijal, mogoče bi poskusila, kako se obnese obisk jedilnice le z enim od staršev, ne vem no, marsikaj bi se lahko naredilo, da bi se otrok postopoma navadil, kako brez takih "scen" v miru pojesti kosilo.
Lahko napišeš, da so moji predlogi brezvezni, ampak, dokler ne veš, če bi bili učinkoviti, to nima podlage.

Joj, joj, 7 in BW. Če bi bila vidva prepričana, da delata ok, ne bi zdajle takole burno odreagirala. Jaz imam pač svoje mnenje, vidva pa delajta, kakor vama duša da. In zaradi mene lahko mislita, kar vama paše o moji "vojaški" vzgoji, ki je sicer daleč od tega.Mislim pa, seven, da imaš ti v resnici posledice svoje avtoritativne vzgoje, jaz pa dejansko vidim posledice totalno permisivne vzgoje. Zato jaz nisem več pristaš permisivnosti, ti pa vidiš samo svoje starše v vsem, kar kdo napiše, da bi pa od otrok bilo za pričakovati......žal. A bi ti pustila, da ti jaz vržem vilice v glavo ali makaron? A bi BW to pustil?   Žrtev mene ne bi bil, žrtev otroku pa ja. Hecno.
In tukaj ne gre za mnenje okolice. Briga me zanjo nasploh. Tukaj gre za to, ali je tebi osebno všeč, da ti nekaj meče v glavo ali se ti zdi v resnici to prav, ali boš rekla, da itak ne moreš nič naredit, že pri otrokovih 14. mesecih? Kaj bo pa čez 5 let, pa čez 10?  A misliš, da je potem kaj lažje? NIkoli ni lažje. Samo pri 14. letih bo malo pozno za otroka vzgojit. Ti vednar otroka gor spravljaš, odvisen je od tebe, ne moreš reči, da nimaš nobene variante kaj naredit. Moraš naredit. Otrok mora imeti meje, sicer se ne počuti varnega.

BW, kaj bi jaz naredila konkretno. V primeru otrok v oštariji bi gotovo zahtevala, da se usedejo in bi jim dala nekaj, s čimer bi se zaposlili. Npr. list pa svinčnik. To zeleže za nekaj časa pri 3-6letnih. Če to ne bi pomagalo, bi šla z njimi malo ven, na zrak. Vsekakor pa ne bi pustila, da divjajo in tulijo ali se zaletavajo v tuje stole in mize. To ne spada v normalno obnašanje in kulturno vedenje. In jaz tega dolgoročno od svojih otrok ne bi hotela, da se navadijo. Jaz hočem mir pri jedi in delam na tem, da ga imam. Nikakor se ne bi delala, kot da inso moji - zaradi sebe, saj ne morem biti tako nemočna, da me 3-6letni otroci na j...... POnavadi je dovolj, če vztrajaš pri svojem, če ne gre drugače, pa fizično otroka prestaviš na stol. Če imaš kolikortoliko avtoritete, otrok ne bo odšel stran. Če pa tega nimaš, imaš pa problem, ki ga moraš rešit dolgoročno (s posledicami za neprimerna dejanja), doma.

V vajinem primeru: Če otrok ni en teden jedel, nič hudega, mu ni pasalo. Moj otrok je enake sorte. 6 let ni jedel skoraj nič. Včasih je v celem tednu pojedel 4 koščke kruha in 3 jabolka. Sicer je trajalo, preden sem ugotovila, ampak še noben otrok ni umrl, če je imel dovolj za jest pred sabo. In očitno vaju je prav s hrano zaj....
Prva stvar je pa ta, da jaz sploh ne bi šla s tako majhnim v restavracijo. Če pa bi, potem bi pa pričakovala, da se lahko kaj takega zgodi in da bo konec z mojim kosilom in da bom morala ukrepat, če ga imam kaj rada. Če bi mi vrgel vilico v glavo, bi ga udarila po roki, tako kot bi kogarkoli drugega. Če bi otrok še kaj vrgel kamorkoli, bi ga najprej odmaknila od mize in če bi še težil, bi ga odpeljala ven. Pika. Mora vedeti, da se to ne sme, ali pa bo moral proč.
Če bi naslednji dan sumila, da se bo zgodilo isto, bi mu s seboj prinesla jogurt ali frutek ali krhelj ali kaj podobnega, da bi vsaj imela malo miru, če pa bi spet metal reči, bi ga spet peljala ven. Ne moreš pustit, da doseže svoje. Saj bi medtem vsaj eden od vaju v miru pojedel, potem bi se pa zamenjala. Tako pa sta oba trpela, nista v miru jedla, pa še otrok se ni nič naučil, razen, da je staršem metat vilice v glavo in makarone po tleh, ok. 

Saj meni tudi včasih sredi trgovine nekaj hoče in se dere. Samo vztrajam, da je ne. Na glas povem, da razumem, da je trmast, ampak da tega pa ne more razbiti, dol vreči, dobiti....karkoli pač. In neha. Če ne bi nehal, bi šla ven z njim, pa naj se dere kolikor se hoče v avtu ali doma. Ne morejo drugi ljudje do nezavesti poslušat enega trmastega otroka, biti njegove žrtve, poleg tega se mora tudi on naučit, da potem še toliko manj doseže svoje, če se dere in trmari, da takrat pa tistega niti vide več ne. In brez skrbi, čisto nič ne ubiješ otroškosti v njem, če hočeš, da se nauči reda.

Z narkomani je pa tako. Največ jih gre v to, ker se ne bojijo posledic. Če bi jih bilo strah, ne bi poskusili. Razmisli, zakaj ti nisi šla v heroin? Najbrž zato, ker te je bilo strah sploh probat. Če te ne bi bilo, bi probala. No, tisti otroci, ki nimajo mej, njih ni strah skoraj nič. Ker vse meje, čez katere so šli, niso imele posledic. Torej probajo še to, če drži ali ne. Pa itak so prepričani, da se vsi zmišljujejo, ko to govorijo, saj njim se še nikoli ni nič zgodilo, pa vedno so naredili vse prepovedano. Poleg tega ti otroci pogosteje posegajo po alkoholu, ker morajo vse sorte probat. In drog nihče ne proba, če ni pijan. Treznega v to ne boš prepričal, oz redkeje. Seveda imaš prav, da določen % otrok iz zelo strogih, patriarhalnih družin tudi mora vse probat, ker jim je doma vse prepovedano, vendar te moram potolažit, da pri nas niti slučajno ni tako, oz ni podobno temu, česar se ti bojiš. Ne glede na določene zahteve o kulturnem in spodobnem vedenju, moji otroci lahko marsikaj počnejo svobodno in so predvsem zelo spodbujani, scrkljani v ljubezni in pohvalah, samostojni tako pri odločanju kot pri zadolžitvah. Ravno tako pa so tudi moji otroci veliki iskalci meja, in včasih je res težko ukrepat, ko bi najraje vse ustregel. Ampak jaz se nekako prisilim, če se le da, ker je to edino dobro zanje. Še enkrat - to nima veze s crkljanjem, ali katerimkoli drugim izkazovanjem ljubezni. Malo si zamešala vse skupaj.

kar nekaj časa nazaj je bila takšna podobna tema na cosmopolitan forumu... punca se pritoževala nad nadležnimi otroci v trgovini... in prišla na idejo da bi blo fajn da bi isto kot pse puščali otroke pred trgovinami in da bi meli otroci prepovedan vstop v trgovine... predstavljejte si mojo reakcijo na ta predlog  in nekdo se je pritožil da zakaj ljudje dajejo svoje otroke v nakupovalne vozičke... hm... to se mi zdi idealna stvar da zamotiš otroka...jzt naredim naslednje... ga dam v voziček in kakšno igračo ki je ne more zlomnt in mi je ne bo potrebno kupit.. ker to pač služi za mir v trgovini... ko se naveliča igrače sva že pri blagajni in igračo preprosto pustim v trgovini.. damn i am mean, ha?

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

pa še nekaj:

sem mau preletela poste od BW pa sm se mogla kar zasmejat.. kak lahko rečeš da enoletnik ne razume stvari? prekleto dobro ve te okol prsta vrtet in kako naj te pogleda da boš popustila..so bolj pametni kukr ti misliš

p.s. žalitve do drugih uporabnikov zadrži zase, ker ne paše v ta kontekst in nasploh v oliko staršev... lepši izraz: grow up and behave like a grown person would in conversation.

< Sporočilo je popravil karmy -- 3.12.2005 22:19:42 >

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Gina, ja, pri 3 letniku je stvar drugacna. Precej drugacna kot pri enoletniku, ne mores mu dati lista papirja in svincnika, ker ne bo vedel kaj z njima. :) Saj tudi midva nisva pustila, da je zganjal tam kraval. Ja vsakic je kako stvar po tleh zabrisal, pa kaj potem, sva pobrala in to je bilo to. Da je bila pa miza umazana tam kjer je on jedel, pa... Em, enoletnik tezko obdrzi vsako pikico hrane na krozniku in tezko mu preprecis, da mu iz zlice/vilice ne pade kaj na mizo. Se nima dovolj razviti koordinacije, da bi znal lepo jesti. Stvar je pa dalec od tega, da bi mu pustila, da pocne kar se mu zljubi in da vedno doseze to kar on hoce.

Jakobov attention span je precej kratek, zato je 'animacija' pri kosilu prakticno nemogoca, ker je tezko pri miru. No, sedaj so stvari precej drugacne, pol leta kasneje. Precej vec razume in se mu da precej vec stvari dopovedati. Hrano pa se vedno kdaj pa kdaj vrze po tleh, zgolj zaradi tega, ker ve, da bo za njim 'pocistila' psica. Ki pa itak za cas kosila patruljira okrog mize in caka, kdaj bo komu kaj na tla padlo. Pa cela stvar niti ni bila tako kriticna, kot se mogoce slisi. Niti ni bilo vprasanje konkretnega primera.

A vidis, tak odgovor bi lahko ze prvic napisala, vem da znas, samo treba to vlect iz tebe. ;)


Karmy,
Se ti zdi, da enoletni otrok razume, da neke stvari ne sme? Ne, ne razume. Enoletnik razvije pogojni reflex. Dalec od tega, da bi razumel vse kar se mu pove. Kaksno stvar ze razume ampak to so bolj izjeme kot pravila. Pri letu in pol je stvar ze drugacna. Se besed pozna bolj malo, kaj sele, da bi razumel pomen njih. :) Bodi resna no, pa si preberi kako stran o razvoju mozgan in ucenju. ;)

Ok, prdon, ne bom vec zalila ;> drugih, tega v bistvu ne pocnem, ceprav se tebi zdi tako.


_____________________________

http://www.lubica.net/bigwhale/blog/

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz svojega Jana poskušam naučiti, da se v lokalu (gostilni, restavraciji ali čemerkoli že) sedi pri mizi. Poskušam mu dopovedati, da to ni prostor za igro, kričanje ali kaj podobnega, ampak prostor, kamor se gre jest in pit in kjer se istočasno lahko mirno pogovarja, s tem, da sedi pri mizi. Priznam, da imam s tem težave, ker je Jan hiperaktiven, ampak bistvo je pa osvojil, ja. Kadar ga vseeno zanese (kar pomeni, da povzdigne glas, se začne sprehajati po lokalu, če se preveč približuje drugim mizam in podobno), ga najprej opozorim besedno, če pa to ne zaleže, vstanem, ga primem za roko in pripeljem k "svoji" mizi in posadim na klop oz. stol. Tudi zvijanja mu ne dovolim in tega, da bi lezel pod mizo na tla. Z vzgojo drugih staršev se pa ne obremenjujem, ker se imam za zelo tolerantno. Kako drugi starši vzgajajo svoje otroke, me ne zanima vse do takrat, dokler njihov način vzgoje in s tem njihov otrok ne škoduje mojemu otroku oz. meni. Kar pomeni, da mi je vseeno, če tuj otrok skače po lokalu, dokler se ne zaleti v mojo mizo ali vame. In da mi je vseeno, če kriči, dokler se jaz lahko normalno pogovarjam. In tako naprej. V kolikor pa bi bila jaz zaposlena v lokalu, pa bi takšno obnašanje otrok tolerirala toliko časa, dokler ne bi oviralo mojega dela in dokler ne bi na obrazu katerega od gostov videla zgroženega izraza (ali celo slišala kakšnega komentarja). Takrat bi stopila do staršev in jim povedala, da naj zavoljo preostalih gostov umirijo svojega otroka, saj v lokalu niso sami.

< Sporočilo je popravil Kerensa -- 4.12.2005 9:56:59 >

he he, joj joj, saj ne vem kaj naj rečem,... Nekatere mamice ste se prav razpištolile,...Za tiste, ki pišete kaj pa ona ve, ona nima otrok inpd. SAMO nekaj!! Sem pa odraščala z otroci 7, 10 let mlajšimi od sebe tako, da ne vi meni, da nimam pojma kaj je to vzgoja!!
Očitno ve nimate in če 1 letnemu otroku ne morete nič dopovedati, kako boste šele 3letnemu? Takrat je prepozno! Ker mali že itak dela vse po svoje (poznam, primer sosede, zato mi ne pišite da nimam pojma!), v naši ulici je kup malih otrok in vem kako je, če se starši za nih zanimajo (beri. Jim posvečajo pozornost in jih ne ignorirajo ko malčki počnejo kake neumnosti( ste pomislile mogoče na nevarnosti, ki se lahko zgodijo otroku? Marsikaj se lahko v njegovi "otroški razposajenosti" zgodi ), in takeki jim posvečajo in so jim tako rekoč nonstop za ritjo.  Ni zato, da bi priklenil otroka na stol! Ko sem bila majhna sva šli z mamo v slaščičarno in sem tekla iz slaščičarne, nasproti mi je prišel moški s krožnikom v roki in jaz sem se zaletela in si prebila čelo ) Ne vem no kako ne pomislite kaj vse se poleg tega, da bi nekateri pač radi imeli tiste pol ure mira, da pojejo in se spokajo ven iz restavracije, brez da jim neki neznani mulc leze po sedežu, vpil na vso grlo inp., da se lahko otroku tudi kaj zgodi. In kdo bo potem kriv? Otrok itak, da ne, saj pri 3 letih ne ve kaj dela (kar se mi zdi neumnost!Otroci so pametni in vedo kaj delajo, brezskrbi), Vi, tudi ne, ker ste prišli v miru pojest v restavracijo (če smo že pri restavraciji-to je samo primer), ja kdo? Tisti, revež, ki je hotel v miru pojesti in je s polnim krožnikom hotel do mize se v miru najesti .
Res bi vas rada slišala ko bodo vaši otroki najstniki.
Čeprav jih sama še nimam, vendar to nič ne pomeni. veliko opazujem okolico, in delam v trgovini, to je pa druga zgodba, da pride cela družina (ata mama 2 otroka in babica) v trgovino in niti eden od njih ne more ukrotiti 2 letne punčke, ki vstrajno razmetava vse povprek? S tem da oče stoji tak kot kup nesreče s prekrižanimi rokami?? Hvala lepa za take očete!!

Jaz bi dodala samo to, da otrok potrebuje meje in se varno počuti, če ima meje. Razvajen otrok ne bo nikoli srečen otrok, ker če se ti za nobeno stvar ni treba potruditi in ti je vse na krožniku ponujeno in vse dovoljeno ne boš nikoli občutil občutka, ko se moraš za nekaj potruditi in ko uspeš si lahko resnično srečen.
Razvajeni otroci so tečni in nikoli zadovoljni z drugimi in s samim s seboj ter tega kar imajo ne znajo cenit.
Ne vem, če me razumete, kaj sem hotela povedati, ampak jaz tudi ne prenesem staršev, ki se jim ne da vzgajat svojih otrok in staršev, ki mislijo, da s tem, ko otroku vse dovolijo naredijo dobro,
Ne nimam še svojih otrok, delam pa na šoli in se srečujem s takšnimi in drugačnimi otroci.

Pa še to, enoletnik definitivno že razume, kaj to pomeni NE.

lenika jaz te razumem