Še enkrat

upam , da bo z  vse vredu, mamica ga bo kot zmeraj čuvala!!!!


_____________________________

...na koncu bo vse dobro...če ni dobro, potem še ni konec...

Pred slabimi tremi meseci sem imela CR v novomeški porodnišnici. Ekipa je bila res profesionalna, vse OK. Morda sem takega mnenja, ker sem vajena tovrstnih operacij, saj je to že 3 poseg na istem mestu in sem vedela kaj me čaka.
Edino opazko imam za oskrbo, če bi se ne sama spedenala (ob pomoči strežnice, ki mi je prinesla srajco in rjuho), bi naslednji dan še vedno ležala v mlaki krvi, gola. Flaške z glukozo, fiziološko in ksitocinom pa bi bile že zdavnaj prazne.
Se pa sprašujem, če bi bil Matejin porod normalen, bi zaradi trombocitov prav tako prišlo do zapleza. Krvaviš v vsakem primeru. Morda se butasto berem, ker ne morem sodit tistega česar ne poznam.
Žal mi je, ker se je to zgodilo. Z besedami Mateje ne bomo povrnili nazaj.

Pia

_____________________________

Letos pa bo!

Bom se jaz nekaj povedala. Zadeva se me je kar dotaknila, saj sem pred 15 meseci rodila s podobnimi problemi. Zato bi me podrobneje zanimalo, koliko trombocitov je punca imela. Jaz sem jih imela na dan poroda 65.000 enot (normala je 150.000/200.000 - 400.000). Zdravnica je zagnala paniko in mi hotela ze kar vnaprej delati CR (brez kaksnih pravih indikacij razen te): nO, potem se je le odlocila za naravni porod, ki je potem potekal povsem normalno. Ampak panicni so bili zelo, tako da so mi dali ze kar prej trasfuzijo (ceprav je za to se vedno cas, takoj ko ugotovis kaksno ekstra krvavitev). No, za moje trombocite se je ze med nosecnostjo izvedelo, da so nekje srednje nizki, tako da sem jih v porodni sobi sama obvestila, kaj in kako je z mano. No, potem sem sla k hematologu, ki pa je rekel, da je bila panika povsem odvec - kriticna meja je 30.000, pri tem stevilu pa vseeno se vedno delajo recimo operacije srca. Res kriza je 20.000, po njegovih besedah. Rekel pa je, da je se vedno cas za transfuzijo, vsekakor pa obstajajo tudi zdravila za strjevanje krvi.
To je moja zgodba, zato bi bila res vesela kaksnega natancnejsega podatka v tej smeri.
Vsekakor pa izrekam globoko sozalje vsem prizadetim - sploh si ne predstavljam, kako hudi jim mora biti ob tem dogodku.

*Jasna*, kolikor sem jaz spremljala zgodbo, je Mateja prišla v porodnišnico že teden dni pred porodom zaradi te bolezni. Ker niso imeli ustreznih zdravil, so jo poslali domov. Halooooooo???!?!?!!! Vedeli so, da bo slej ko prej prišla rodit nazaj, saj otrok mora ven, pa zdravil kljub temu niso nabavili. Porod bi naj bil normalen, a ker se je izkazalo, da je zelo težaven in tvegan, so se odločili za nujen CR, ki pa se je žal končal tragično. Očitno niso imeli zdravil za strjevanje krvi.