hmmm al bina zanimiva ideja, mu bom predlagala, ja sam problem je ker gre on s tamalo spat, ker men sploh noče zaspat, ati je pač bog i batina in samo on jo lahko uspava da mu to rata v 5 minutah, men ne zaspi kako uro, al se pa dere ati ati ati. Ma verjetno bom kr svaku povedala da naj ne hodi po sedmi uri k nam, da naj pride prej, ker potem je  cela štala. Bomo vidl kako bo prenesel

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Na...pa mamo spet nov problem...

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Zakaj pa to ne poveš njemu direkt??? Oz. mu na en lep način razložiš, da tako ne gre več naprej....

Problemi se začnejo reševati tam, kjer nastanejo. A ne?

Uf, sem .

< Sporočilo je popravil huda -- 26.10.2005 15:06:09 >

Mi obiske spreejmamo, otroci se že nekako prilagodijo.
Ne kompliciram s tem. PAč gredo otroci kasneje spat.

 
No zdaj pa bi se ze lahko kaksen moderator vtaknil.. in modro posredoval..

Ne mores si mislit kako sem se zdaj nasmejal..

< Sporočilo je popravil Tjazy -- 26.10.2005 15:24:56 >

Punčica, zakaj te pa sploh skrbi, da bi se komu zamerila? Kdor te ima rad, te ima rad s tem vred, da nočeš poznih obiskov, kdor te pa zaradi tega ne bi imel rad, ga pa ne rabiš za prijatelja, ker ti to ni.
In še to, če ti kdo zameri nekaj, je to v bistvu njegov problem, ne tvoj. Zakaj bi se ti zato vznemirjala? Ker te čustveno izsiljuje? A on je pa prijazen, ker ti najprej hodi na pozne obiske, potem te pa še čustveno izsiljuje? Daj no mir. To moraš pri sebi razčistit. In verjemi mi, ogromno je ljudi, ki bi to čisto komot in lepo sprejeli in vaju kljub vsemu zelo radi imeli. Take raje povabita, ne bosta imela maske pred njimi in fajn vama bo. Pa njim tudi.

To je bila tudi moja rešitev, ker gremo pri nas vsi radi zgodaj spat.

Jaz sem pa zelo vesela obiskov. če pa pridejo zvečer, pa pač ne spreminjamo rutine ampak jo prav tako izpeljemo do konca. imamo pa srečo, da Pina zvečer brez večjega problema zaspi.

midva še delama na otročičku, ampak imama veliko kolegov ki imajo otročke.. če naju oni povabijo grema tudi po osmi uro, drugače pa ne, ker vem, da morajo otroci takrat že spat in se mi smilijo, če morajo bit pokonci pozno v noč...

ko bomo pa mi imeli otročke, pa bom seveda kljub obiskom vse porihtala tudi med obiski, če bo treba.... saj mislim, da se more vsak zavedat, da po 8 uri ne moreš motit  družine...

Midva sva kolege naučila da zvečer po 7 uri sploh ne hodijo,razen ob vikendih.Takrat našima dvema malo pogledamo skozi prste,ampak ne preveč.Ritual pred spanjem pa ostaja isti, ne glede kdo je pri nas.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Mene moti samo v primeru, da ljudje vedo, da med 19-20 uro otročke spat spravljamo, pa kljub temu pridejo. Vendar jim to tudi povem(ponovno) in opravimo svoj "obred", kot vedno.
Me pa ne moti, da nekdo pride npr. ob 16. uri, pa se obisk zavleče do pozne noči. Kajti na to sem se "psihično pripravila". Govorim o praznovanjih roj. dne, piknikih ipd.
Imaš pa prav, da se večinoma "zmotijo" ravno ljudje, ki še nimajo otrok, ali pa imajo že odrasle otroke in so enostavno pozabili, kako to gre.
Torej-na tvojem mestu bi jim pač povedala, kakšen urnik imate ob tej uri in jih prosila, da pridejo prej ali kasneje. Če so "normalni", bodo to tudi razumeli.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ja upam da bodo normalno sprejeli mojo željo, čeprav kar vidim mojga ko bo spet zavijal z očmi da kaj kompliciram. Ne bi rekla če bi tamala spala celo noč in tud zaspala čist na izi a kaj ko mamo že od rojstva probleme s tem spanjem, pol jo pa obiski še bol zmotijo. Poleg tega je pri spravljanju spat glavni ati, tako da sem jaz bol asistent kot kaj drugega on, pa ne da bi tamalo dal spat ampak jo ima v kuhni in žuli po rokah, dokler tamala ni že čist zmatrana, pa ni še ne jedla, ne bla skopana ne nič, če pa jo jaz vzamem pa hočem uredit in zrihtat je pa jok do onemoglosti.
Mah neki bo že, ja to da se ne bi komu zamerla pa izvira že iz drugega problema, ki sem ga itak že pisala gor - nizka samozavest verjetno. Hvala punce za številne odgovore, zdaj vsaj vidim da nisem tako glupa in čudna, če želim da gre punčica v miru spat. Je pa res da ljudje brez otrok a ne razmišljajo al pa jim sploh ne pade na pamet, da je treba otroka dat spat.


_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Ce ne poves, ne mores pricakovati, da bi se karkoli spremenilo. Namrec, ce nekam gres na obisk in te tam sprejmejo z sreco in veseljem, ni vzroka, da pomislis, da motis. Da ne ves kaksen je urnik otroka je tudi nekako.. logicno, saj ti ni nihce nic povedal, misli pa ne znas brati... V vsakem primeru so pa starsi tisti, ki ustvarijo red otroku in ki ta red vzdrzujejo. Po mojem mnenju ti nimas problem s mozevim bratom in njegovo punco, temvec z mozem, kateremu je na prvem mestu obisk ( druzba, klepet, zabava ), pa sele potem otrok. 

Načeloma pri nas problemov z obiski na splošno nimamo. Prijatelji in prijateljice prej vedno pokličejo. Vedo, da imava zmešan službeni urnik in zato vedno najprej po telefonu preverijo, ali sva doma ali v službi, in ali spiva ali ne, ker pri nas pač ni običajnega urnika. Enako velja tudi za družinske člane. Edino moji mami se sicer ne da dopovedati, da če ponoči delamo, potem podnevi spimo, ampak tudi ona prej pokliče, pa čeprav šele takrat, ko je že v BTC-ju.
Vhodna vrata odpiramo samo takrat, ko koga pričakujemo. Drugače niti ne vstanemo in tudi pogledat ne gremo, kdo je zunaj. Če je poštar, bo pustil listek v nabiralniku. Vsi ostali imajo pa telefon. Nikomur nisva dolžna odpirati vrat. In če je težje poklicati in vprašati kakor pa priti, to ni najin problem.
Obiske sprejemava v kuhinji, ker sta obe sobi tudi spalnici - ena najina, druga od Jana. In tam nimajo obiski kaj delati. Kuhinja pa je na drugem koncu stanovanja kot sobe, tako, da če kdorkoli spi, drugi pa ima obiske, ni problema, ker tako ali tako ne delamo nobene galame. Do sedaj smo imeli eno samo zabavo, za 30. rojstni dan od mojega dragega, ampak takrat smo bili pa tako ali tako vsi pokonci (še cel blok, pod prisilo  ).
Nimam pa nobenih zadržkov proti temu, da se komu kaj pove. Če bi bila jaz v tej situaciji, bi naslednjič, ko bi prišel na obisk, človeku lepo naravnost povedala, da zaradi njegovih obiskov moj otrok ne more zaspati in da ima torej dve možnosti - ali naj na obisk hodi ob drugačnih urah ali pa ne bo mogel več hoditi na obisk. V vsakem primeru pa bi zahtevala, da prej vedno pokliče in vpraša, če se lahko oglasi, saj bi mu že vnaprej povedala, če lahko ali ne, in če lahko, do kdaj, potem pa naj se odloči, ali bo prišel ali ne.
Tudi midva z mojim dragim sva kdaj rada sama doma. Brez tistih, s katerimi bi se morala pogovarjati in jim streči, pa če so nama še tako dobri kolegi ali družinski člani. Hočeva in potrebujeva tudi čas zase.

Ne vem kaj se sploh utrujaš s takimi stvarmi, ker se ni treba. Samo jezik je treba stegnit. In ne, ni narobe, če bi rada imela doma po svoje pošlihtano, narobe je, če to molče prenašaš in se  v sebi žreš.