Draga Mirjamca. Sočustvujem stabo.
Imam podobno zgodbo, ki pa je na žalost še zelo sveža, saj mi je ginekolog v petek ugotovil, da mojemu bitju ne bije več srce . Bila pa sem v 12 tednu nosečnosti. Prenehalo pa naj bi biti tam okoli 9 tedna. Strašno me je potrlo, tudi moža. Prvi dan sva bila oba v velikem stresu. Potem pa sva začela gledati malo bolje, dobro, da imava že ennega otroka. Je pa vseeno zelo hudo. Ginekolog mi  je dejal, da gre za naravno selekcijo in da pri starosti (imam jih 40) je to kar pogosto. Verjetno gre za okvaro spolnih celic (oz tako sem ga razumela jaz). Torej preživijo le najmočnejši. Če mora tako biti, potem je bolje da se to zgodi prej, kot pa da bi bil otrok star npr. 3 ali več let.

Jaz poskušam gledati tako, da mi je vsaj malo lažje.

Imela pa sem pred prvim otrokom že umetno oploditev in cel kup enih posegov. Ta umetna oploditev se je končala takoj po vsaditvi zarodka in je bila psihoza še veliko bolj grozna, saj sva bila še brez otrok.

Potem se je po naravni poti zgodil najin sinček, ki nama je sedaj v teh trenutkih pravo sončece.

setev 

Tole sem potegnila na dan, da bi morda kateri vzbudila upanje na srečen konec. Imam nov nick, ker je stari zaštekal in medtem sem postala mama 3 otročičkom. Po 6 splavih. Upanje umre zadnje!!!

_____________________________

Sreča je iskanje, je ti in tvoja pot.
Najina sreča je prišla 19. aprila 2008....naslednji paket sreče je z nami od 21.februarja 2010...Naša pot je zaključena in da...iskanje se je splačalo...srečna sem !