Svoje drage. Saj vem, mogoče že 100x prežvečena tema, ampak fajn se je malo spomnit.
Midva sva se spoznala na enem žuru. Jaz sem bila s prijateljico, ki je bila punca njegovega prijatelja. Golobčka sta se spokala, midva pa sva bila prisiljena se družit. Saj sem ga poznala že od prej, tako na videz, sem vedela kdo je, ampak se še nikoli nisva pogovarjala. Mi je bil takoj všeč     . Zacopala sem se, da nisem videla pol metra pred sebe, ampak sva bila tako ,,trda,, da je bilo potrebno pol leta srečanj na žurih ( seveda sem letala okrog in ga vedno iskala, on pa mene - baje), preden me je poklical in prvič povabil v kino. Od takrat naprej sva nerazdružljiva  . Ja, devet let, pa še vedno mu uspe, da omehča kolena. ( Seveda ko se ne jezim nanj in bi ga utopila v žlici vode).

< Sporočilo je popravil muki1 -- 19.10.2005 11:07:05 >

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Midva sva se pa spoznala v službi. Bila sva sodelavca (jaz sem prišla v firmo za njim). Zdaj sva pa spet sodelavca, ampak v drugi firmi. Ne moreva eden brez drugega.

V oštariji,kje pa drugje  Pred 11 leti. Najprej sva bila full dobra prijatelja, potem pa sva začela po 3 letih hodit. Konec septembra je bilo 8 let, kar sva skupaj.

_____________________________

Človek mora najprej imeti rad samega sebe, da bi lahko imel rad druge

MIdva sva se spoznala na internetu... Bil je en izmed gobčnih v klepetalnici, pa sva šla čist tko na kofe po bedariji in kaj... iskrica se je vžala k hudič

MIDVA TUT NA INTERNETU..PO ENEM DNEVU DOPISOVANJ SVA ŠLA NA KOFE IN POL ŠE V KINO IN TAM SE JE MOJA USODA ZAPEČATLA. PO ODHODU IZ KINA SVA SE ŽE DRŽALA ZA ROKE IN MELA SEM FILING DA GA POZNAM ŽE 0 LET. LOHK BI REKLA SOUL MATE! :)

Spoznala sva se prek frenda, ko je priš s kolesarjenja pogledat okol, če je kje kdo, pa sva  s frendom bla na čik pavzi in že takrat me je zadelo, a se je za eno leto zgubila vska sled za njim - je imel punco in je bil v vojski, potem sta šla narazen in po treh mesecih je bil spet ujet  v moje kremple  Ampak sedaj pa mojga  ne dam več! Skup sva 8 let in če bo vse po sreči se poročiva 20.maja naslednje leto! Evo pa se vam povedala!

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Midva pa v srednji soli, sam je on imel punco, tko da sem pocakala, da sta sla narazen in na nekem matematicno fizikalnem zuru, sva se zblizala.

Na morju.

Midva sva se pa na videz poznala iz službe. Glih komaj da sva vedela en za drugega - oba sva bila zasedena. Da sva pa sploh kej rekla je pa bilo v skupni kuhinji samskih sob  kjer sva živela (pa ne skupaj ). No tko čist na kratko.

Spoznala sva se preko mirca...klepetala (že prvi pogovor mi je dal za misliti).Pol leta klepetalnic in telefoniade je bilo potrebno, da sva se opogumila in šla na zmenek (no tudi kilometrov je bilo kar nekaj med nama). Vendar od takrat dalje sva nerazdružljiva....ljubim ga, obožujem ga, ne bi ga menjala za nič na svetu....on je THE ONE!

v srednji šoli.

Midva sva pa lupček pa lubica še iz osnovne šole!!! Ko sva bla stara ene 14 let so se preselili v sosednji blok in najprej se je vanjga zaljubila moja naj prijateljica. In ko je vidla, da je med nama kemija, je odstopila - prava prijateljica kajne? No, in midva sva potem "hodila" cela dva dni! Pol me je pa pustu, ker je reku, da se mu ne da več!  Potem smo se skregali in sva ene tri leta hodial en mim druzga. Potem pa je pri najinih 18ih prišlo do ponovnega usodnega srečanja. Bil je prisoten alkohol, zato je bil pač bolj korajžen kot ponavadi in sva se pobotala in bla spet skupi! In takrat sem ugotovila, da sem bla vedno zaljubljena v njega. No, letos za prvega maja je blo že sedem let odkar sva skupaj in očitno se mu še da!
Je pa on prvi fant s katerim sem se "zaresno" pojlubljala!!! lepo, ne?
Ljubim ga iz vsega srca!!!!!!

Midva sva se spoznala po naključju, s sestro sva šli v Kranj na kavo z njenim bivšim, s katerim smo še vedno prijatelji, pa smo se srečali pred Staro Pošto. Oni so se že poznali, smo šli skupaj na kavo. Oba sva bila tečna, ker sva imela vsak svojega/svojo "težavo". Pa sem jih vse povabila na rojstni dan par tednov kasneje.
Na rojstni dan je prišel, ampak ni bilo med nama nič, razen nekaj prijaznih besed (sem ravno zaključevala z bivšim ).
Spet čez nekaj tednov me je povabil s sestro na žur... in tam se je začelo.
Vse je šlo zelo hitro (skupaj sva se preselila po slabega pol leta, zdaj imava punčko staro dve leti, skupaj sva dobra 3 leta), ampak se očitno nisva zmotila, čeprav naju je marsikdo postrani gledal. In naju še .
Se nama je takoj zdelo, kot da se od nekdaj poznava. Predvsem pa sva eden drugemu prinesla mir (ki ga prej ne en ne drug ni poznal). Se je splačalo .

Tud jaz sem ga spoznala na netu (vidm, da nas je kar nekej). Klepetala sva par dni po cel dan...se odločila, da nima smisla čakat...se srečala...zaljubila.....se ravno to  soboto poročila ...aprila pa dobva še pikico!!!

Tale internet je res zakon!

 
Noo.. nama pa se se ni uspelo cisto spoznat.. se se kar spoznavava..

Moj kolega je bil z njim v vojski. In smo se tako spoznali, ker smo pol skupaj žurali. On se je takoj zacopal vame....jaz sem rabila še nekaj časa.

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Midva sva se pa spoznala v hali Tivoli.Jaz sem sla drsat s prijateljico,on pa je imel po nasem drsanju trening.In potem se je zacelo pocasi odvijati.Najprej samo pijacke in druzenje,spogledovanje,potem pa se je razvila ljubezen.Zdaj mineva osmo leto odkar sva skupaj in lepo nama je,zelo lepo.

hehe ja mišleno je blo 10 let :) hehe za posrat

Midva pa sva se spoznala ko sem šla s kolegicami na morje. Malo žura tu in tam, pa sva se spoznala. Naklonjenost je bila opazna takoj. Teden kasneje pa sem šla ponovno na obalo in takrat se je začelo zares. Potem pa 4 leta furanja za vikende Gorenjska - Koper, nato pa sva si le uredila gnezdece in sem se preselila. Julija letos sva praznovala že 8 let najine . Imava pa tudi že 3 letno frkljico in upava da kmalu dobi družbo.

Midva sva se spoznala v Grčiji, na Kreti - na absolventskem izletu, pred petimi leti. En pogled in en nasmeh sta bila dovolj, da sem ga očarala .

1 x je slučajno zalutu v mojo pisarno in takrat sva si s pogledom povedala vse. Besede niso ble niti potrebne (hehe je bla na vratih moja tel.št.). Čez dva dni na zmenk, po enmu mescu sm mu že gate prala in zdej je od tega dobre dve let.

No, še moja zgodba. Iskala sem eno osebo na netu zaradi dolgov in slučajno kliknila na njegov opis in si rekla, tale je pa idealen in še opis mi je ostal v spominu.... No, opazil je da sem ga pregledovala in mi pisal. Ker mu je nagajala pošta mi je na koncu pustil kar gsm številko....Od takrat dalje sva se občasno pogovarjala in se menila za zmenek celih 9 mesecev, kajti imel je prijateljico. Na dan ko ji je povedal svoje mi je poslal sms z lepimi poletnimi željami. Sms me je tako presenetil, da sem ga poklicala in povabila na drink....Prvo srečanje pa je pustilo usodne posledice...
Sedaj sva skupaj že več kot leto in se trudiva za najino ....
Je res tisti ideal, ki sem ga začutila ob prebiranju njegovega opisa....Več kot to....Čakala sem ga celo življenje....In na koncu ugotovila, da sva velikokrat hodila drug mimo drugega....

Kopiram, kar sem napisala že pred časom (okrašeno z novimi smajliji):

Midva sva se pa spoznala v srednji šoli. Moj Joe je bil takrat prvi letnik, jaz pa tretji, in pri eni ful dolgocajtni uri sem se podpisala na mizo. Naslednjič je zraven mojega imena pisalo "Katera pa?", pa sem mu pod mizo pustila listek. Potem sva si tako en čas dopisovala, nakar naju je je skupni znanec predstavil. Joooooooj, jaz mu ful nisem bila všeč ! Sej se ne čudim, sem imela trajno takrat, pa ful sem bila naspidirana . Takrat sem itak hodila z enim drugim, ampak se mi je vseeno brezveze zdelo, ko sem videla, da mu nisem všeč !

Par let se sploh nisva več videla, pol sva se pa enkrat srečala v gledališču. Takrat nisem mela več trajne in sem se mu že bolj dopadla.

Še nekaj let kasneje pa sem šla žurat v najbolj zakotni lokal v Celju in sem ga videla stat v kotu in zelo resno gledat okoli. Sem ravno dovolj spila, da sem bila ful pogumna in sem mu šla zatežit, da ko bo velik, bo večji šef kot Franek(pač en tip, ki se mi je takrat kar dopadel...). Joooj Jana !

Ampak je palilo in zdaj sva skupaj šest let, od tega pet poročena . Pa verjetno mi ni treba posebej omenjat, da je bil že takrat in je še vedno mnogo večji šef kot Franek .