Čao!Glede na to da sem tudi sama posvojena, sem definitivno za to da se otroka posvoji. Če ne bi mogla imeti otrok bi ga 100% posvojila. Ampak na srečo imam že svojega sončeka. Vem pa kako je če si posvojen in lahko samo rečem "Vsa čast moji mami in atiju, ki sta me posvojila"!

Jaz bi šla definitivno še korak dlje in rekla, da razmišljam o posvojitvi otroka čeprav imam svojega in načeloma nimam problema imati še enega. Razlog za to je, da sem skoraj leto dni delala v sirotišnici na jugu Indije in videla, kaj to pomeni s posvojitvijo rešiti otroku življenje. Pred to izkužnjo se mi je zdela posvojitev nekaj prestižnega. Celo malo z negativno konotacijo. Ker enostavno nisem vedela in nisem imel pravilno oblikovanega manenja. Potem pa, bum, kot strela z jasnega...ko sem živela skoraj eno leto vsak dan v stiku z otročički brez staršev ali s starši, ki so se jim odrekli. Dojenčki so bili skoraj kompletno vsi samo z napako zajčje ustnice (pa so bili že izločeni iz družbe, največkrat zelo revnih družin, ki si korekcijske operacije ne more privoščisti) pa vse do odraščajočih dvanajstletnikov, ki potrpežljivo čakajo, da jih nekdo posvoji in o tem sanjarijo noč in dan. Malo skupino od 1 do 3 leta sem imela dopoldne v varstvu, ta večje (do 12) pa sem učila anglešino in petje. Kakšne zgodbe! Kakšni čudoviti, nič krivi otroci, ki so jih živeli.
Zaradi moje izkušnje si v bistvu želim posvojiti otroka iz Indije. Prav konkretno še nisem nič storila...razen, da sem kontaktirala sirotišnico v kateri sem delala. Meni bo, v primeru da se bom v to spustila lažje, ker je moj mož iz Indije in bi bila to tretirana kot posvojitev v domači državi. Ful komplicirajo za mednarodne posvojitve. Ampak takrat sem spoznala pare iz Švedske, Španije in Amerike, ki so prišli po svojega novega otročička, tako da nemogoče ni. Je pa na "žalost" ful ceneje imeti lastnega (če ga lahko imaš), kot pa posvojiti drugega. A ni to mal žalostno? Pa toliko je otrok po svetu, ki bi rabili skrbe in ljubeče starše.

Midva z možem sva na listi za posvojitev, izredno rada bi pa se tudi odločila za mednarodno posvojitev, in tukaj nastane problem. Finance nama ne dopuščajo (hiša), da bi lahko dala najmanj 15.000 EUR za takšno posvojitev. Res, da so države, ki dajejo v posvojitev otroke v večini zelo revne države in potrebujejo denar, po drugi strani, pa bi imele s tem manjši socialni problem, verjamem, da bi se v tem primeru za posvojitev odločile tudi družine, ki že imajo svojega biološkega otroka, kot ti.

stunfek posvojitev iz Indije je kar se tiče zakonske podlage mogoča. Indija je namreč podpisnica haške konvencije kar daje pravno podlago. Več pa žal ne vem saj v tej državi ne delujemo.

sasa ko je želja dovolj močna se da marsikaj urediti. Marsikdo bi vama pomagal samo potrudit se je treba. Če bi pa še javno povedala za vašo težavo pa finančni del sploh ni več težava.

To seveda velja za vse.

Mednarodna posvojitev pa ne stane toliko ker bi te države potrebovale denar ampak ker so sodni stroški tako visoki, temu je pa potrebno prišteti še letalske karte in pridemo na znesek 12-15 tisoč€

zavod sos otroci




_____________________________

********************************************
Društvo Živa - Informiranje, preprečevanje in zdravljenje neplodnosti
drustvo.ziva@gmail.com 040/ 219392
Zavod S.O.S, otroci in mednarodne posvojitve
sosotroci@gmail.com

Jaz sem tudi vedno sanjala, da bom posvojila otroke, ker se mi zdijo še bolj zaželjeni.  Zdaj pa se trudim z OBMP in seveda ne rata, okoli posvojitve pa tudi še nisem nič ukrenila, kar naenkrat bom pa stara in brez vseh izpolnjenih sanj...
Le kje najti moč???

Blanč žal mi je zate, sem vseskozi spremljala in držala pesti zate na Upajmo skupaj. Kar pa se tiče posvojitve pa ti predlagam naslednje: če imasta možnost podajta zahtevek za posvojitev, kajti čakalna doba za posvojitev v Sloveniji je zzzzzzeeeeeeeellllloooooooo dolga. Midva sva na listi že več kot dve leti, pa vem, da kaj kmalu ne bova dobila otroka, je pa še ena možnost in to je posvojitev v tujini, kaj več si lahko prebereš na http://www.sos-otroci.org/portal/index.php , pa veliko sreče ti želim, kot tudi vsem ostalim.

_____________________________

True friends are hard to find, harder to live and impossible to forget!

Having a dream doesn't make you smart. Knowing it wont come true, that does.

Saša hvala

Zelo sem vesela, da sem odkrila vaš "pogovor" , saj zadnje čase precej razmišljam o tej temi. Imam dva čudovita "lastna" otroka, osnovnošolko in , tretjega pa bi želela posvojiti. Mogoče kdo ve, ali je to v Sloveniji sploh mogoče. Te morda nočejo dati na seznam, če imaš lahko otroke?    Ima kdo izkušnje s tem?

Na seznam te vsekakor dajo (seveda po opravljenih presoji) , vendar imajo pari brez otrok prednost pred tabo za posvojitev.

_____________________________

True friends are hard to find, harder to live and impossible to forget!

Having a dream doesn't make you smart. Knowing it wont come true, that does.

ja včasih razmišlajm o posvojitvi ampak ne dolgo.ker če bi resno začela razmišlati o tem potem bi se mi zdelo da nimam več upanja za svojega otroka.
tako da o tm bom resno razmišjala čez kakšne 3-5 let če še ne bom zanosila

Mi2 sva tudi na listi čakajočih za posvojitev. Po nekaj letih poskušanj, 6-ih splavih, nemoči medicine in genetike sva se odločila za posvojitev. Upava, da bova imela vsaj dva otroka, raje tri ali pa štiri, mogoče tudi kakega biološko svojega. Pravzaprav sva po zelo dolgih in globokih razmišljanjih prišla do zaključka, da je pravzaprav vseeno ali pride iz mojega trebuha, iz avionskega trebuha ali pa iz kake naše porodnišnice.

Vsem en lep velik pozdrav

Glede na to da sem posvojena se vm lepo zahvaljujem, da o tem razmišljate in da tudi to izpeljete    nima veliko ljudi pogum za to stvar

Drugače pa nima veze iz kje gaa vzamete, saj mu v vsakem primeru polepšate življenje

Če bo pa kdaj kero zanimal, kako mi gledamo na to situacijo, me pa lah prašate


LP

< Sporočilo je popravil Bonnie_RR -- 5.5.2009 13:02:10 >

ne vem..jaz že od malega vem, da bom imela 3 otroke. dva svoja in enega posvojenega ali pa tri svoje in enega posvojenega. tega posvojenega pa bi imela tam okoli 40 leta ali pa še kao leto kasneje.

zdaj pa malo že traja ta pošta od štorklje in sem že pred letom dni gledala za posvojitve, ampak takrat opustila vse to...zdaj pa sem govorila z prijateljico, ki ravno tako še čaka to pošto in jo ne dočaka, da sta z njenim začela že razmišljat o posvojitvi. pa se mi je zdel sprva tko mal ...čudn...a si že to obupana ali kaj ( sem si mislila ), ali res ne moreta zanosit - imaš kako bolezen ali kaj ? ...seveda nisem je tega spraševala, ampak je pa očitno, da je psihično že prke konc...

in ja, če se zgodi se zgodi in se pol cel svet temu prilagodi...nosečnost mislim
če pa imaš v svojih rokah možnost, da prideš do otroka, pol pa se vprašaš kaj imaš trenutno še za anrest, kakšni so še obvezni plani...in si rečeš, joj bi pa še mal počakala...zarad tega, da bi bilo potem lažje za celotno družino...

v mislih imam dom, fajn plačo...itd.... dom imava, to zdej kr dva... plača pa je nekaj in bo nekaj, na čemer si bova vedno želela seveda višjo...kdo si je pa ne...

zdej sem resno malo zagrabila, da si preberem o teh postopkih in celi malodrami v katero se morda spuščava...moj sicer še ni seznanjen z mojim raziskovanjem...vprašanje pa kako bo odreagiral...

čeprav si otroka zlo želi, vprašanje, kaj bo rekel...bom vidla...

< Sporočilo je popravil mojca345 -- 5.8.2009 7:36:13 >

_____________________________

Hanika, čakava TE. Tvoja starša.

Mislim ta zenska pa ni normalna, majke mi... kr kupla bi od enga otroka, k kilo kruha al ka? No jaz se ze 10 let trudim in moje psihicne tezave so bile zelo hude, za nekaj casa sem celo pristala v bolnici ampak kaj takega?????? kaj takega mi pa res ni nikol padlo na pamet, gnusno in ogabno, cist prav ji je da je ostala brez dnara

Pozdrav vsem,
s fantom se odločava o prvem otroku in sem veliko razmišljala o posvojitvi. Ne zdi se mi pomembno, da je biološko najin otrok. On bi raje imel "svojega". Glede na to, kako dolg in mučen postopek je posvojitev, bova najbrž res imela "svojega". Mi je pa kar malo groza roditi otroka na ta nori svet, ko jih je že toliko, ki bi potrebovali starše.

Berem in mi je ob nekaterih zelo hudo,koliko ste že dale skozi.Držim pesti za vse vas ,da čimprej držite v rokah "svoje" štručke

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

jst bom 100% posvojila oz. imela otroka u reji, ker mi druzga ne preostane =((( (ja ne morem imeti otrok), razen če bo medicina u 10tih letih tok napredovala, da se bo zgodiu pravi mali čudež (sedaj sem stara 20)... jst samo upam, da bom našla partnerja, ki bo razumeu moje težave. glede na to koliko časa trajajo te postopki, upam da bom kmalu našla partnerja in čim prej izpolnila vlogo, saj si želim otroke. 

Imamo posvojena  in razmišljamo o še enem .

.

< Sporočilo je popravil KT -- 1.4.2010 10:51:25 >

Nikoli nisem razmišljala o tem da bi otroka posvojila.
Tudi, ko jih še nisem imela. Vedno mi je bilo samoumevno da bom imela svoje.
Če pa bi izvedela npr. da ne morem imeti otrok - v tem primeru pa bi sigurno.