Aja odgovor na vprasanje. Ja, sem sumila, da nekaj ni OK, ker so mi znaki (razen se vedno napihnjene maternice) vsi izginili. Nehala sem hodit lulat ponoc in noc celo prespala, prsi so se pocasi zacele umirjati in nic vec mi srce ni hitro bilo, pa tko skoz sem se preverjala, ce je kje se kaj k bi mi dalo vedet, da je vse ok, namest, da bi mi telo samo od sebe znake dajalo ker bi se teoreticno moral kaj stopnjevat, ne pa da se stvari mirijo. Itak da sem globoko v sebi vedela, da je konec ampak upanje pa vseeno imas. Sploh k sem pol za tolazbo gledala tiste ameriske filmcke k so prletele zenske nosece na urgenco ker jih je trebuh bolel in so kr naenkrat rodile, pa kaoo niso vedle da so nosece. 😄 Sem se na skrivaj tolazila, da ce one celo nosecnost niso porajtale, da jst te 3-4 tedne k se dobr pocutim, se ne pomen konca. Ampak je bil. Tudi prvic k smo v 10/11 izvedeli, sem ob prihodu v ambulanto k me je G vprasala, kako sem, sem ji rekla, da prevec dobr in je rekla, da to ni dober znak, sem ji rekla, da vem, da sumim, da neki ni vredu in takoj k sva ekran pogledali nama je bilo jasn, zakaj pocutit se dobr, v nosecnosti, ni dobr. Tako da tocn vem, kaj se mi ne sme zgodit in vsako jutri se hvalezna zbudim, ker se ne pocutim dobr, in naj tko ostane do konca.