IZVIRNO SPOROČILO: erised
Se mi zdi, da ko daš eno nosečnost skozi in potem slišiš vse možne zgodbe preostalih mamic, se ti ves čas zdi, da gre lahko kaj narobe. V prvi nosečnosti sem imela pregled tudi šele v 9. tednu. Ker pred tem je velikokrat problem, da je še prazna vrečka in potem vse skupaj samo še dodaten stres
Punce, probajte vse, da boste razmišljale pozitivno.
Nama so pred 9.leti diagnosticirali neplodnost.
Po tem. ko sem normalno zanosila, donosila in rodila zdravo punči, mi dr. v Dravljah reče, da kje sva se pa midva našla, da sva oba čist zanič.
Da so pri mojem slabi rezultati, da imam jaz čisto zanič jajčnike in folikle in da sploh nimam ovulacij.
Psihično me je ubil in takrat nisva nadaljevala z zdravljenjem, ker me je s tem odnosom odvrnil od vsega. In tako sem bila 8 let prepričana, da sem pač čisto zanič. Vmes sva dobila nečaka, v katerega sva se totalno zaljubila in tako je želja po otročku spet narastla. Aja, vmes sem imela totalno krizo, in smo tako familijo povečali še s psom, ki je preusmeril pozornost.
.
No, pa je naneslo tako, da sem slišala kar nekaj pozitivnih zgodb iz ukc MB, pa sva rekla da poizkusiva.
Naju naročim, po cca.4mesecih imava prvi posvet. Dr. me že takoj navduši s pozitivnim pristopom, dobiva datume za preiskave (spermiogram, UZ, krvni testi). Na koncu ugotovimo, da je z mano pravzaprav vse v redu...točno tako kot mora biti v času ovulacije, torej ovulacije SO. Od tega pregleda dalje, je bilo moje počutje totalno drugačno, v času pred in med menstruacijo je bilo vse ok, prej pa sem imela 5 dni pred M, krvave izcedke.
Na dan punkcije stojiva pred stavbo UKC MB in rečem: To je to, greva narest otročka, tole bo uspelo!
IN JE!
Skratka, želela sem povedat, da samo s pozitivo lahko nekaj dosežemo in kako negativa vpliva na nas.
Z glavo se je tako lahko poigrat.
Tako da, drage moje, božajte trebuščke, skrbite zase, razvajajte se, pojte, ne spustite slabih misli k sebi.
Vse bo ok