Pozdravljene, upam, da nisem sfalila s temo. Sem pa ze nekaj dni iskala po forumih vsaj eno ki bi imela podobne "tezave" simptome ali znake. Karkoli pa zal neuspesno. Zato sem se odlocila kar napisat oz. razpisat in upam da se katera najde, ki bi mi znala odgovorit oz. podat svoje mnenje. Namrec sem stara 24 let imam zelo urejene cikluse na 28 dni. Pred kaksnim mesecem se bila tudi na pregledu pri G in mi je vzela bris in naredila UZ jajcnikov ker sem nekaj let nazaj imela vozlice v dojkah in mi je rekla da je vse v najlepsem redu in da sem zdrava kot riba. Ta mesec oz natancneje 2 tedna nazaj sva se s partnerjem odlocila prepustit vse nakljucju in poskusat zanosit. Ze 4 dni po prvem nezascitenem odnosu (to je v 22.dnevj ciklusa) se mi je prvo pojavil izcedek in neko tiscanje oz spikanje po jajcnikih lahko bi rekla da zelo podobno kot pri M vendar so krci trajali le nekaj ur pojavila se je tudi krvavitev ki je prvi dan bila dolaj podobna M vendar je kasneje v 3 dneh izpuhtela. Koncala se je z blagimi rjavimi izcedki ki jih imam skoraj vedno vendar M mi trajajo vedno 5-7 dni in so kar mocne lahko recem ob tem me tudi vedno spremljajo bolece dojke glavobol mozoljcki urejanje prebave - vendar takrat NIC! Nato se je vse umirilo i na dan ko bi mogla imeti menstruacijo so se zaceli krci kot bi imela M vendar prave menstruacije od nikoder. Poleg tega sem te dni nenormalno utrujena in napihnjena imam neke tezave s prebavo vsakic ko me stisne im mislim da bom odvajala blato grem na wc enostavno nemorem (ceprav grem konkretno vsaj 1x na dan tako da nisem zaprta) ob napenjaju pa me spremlja neka blaga topa bolecin v spodnjem delu trebuha. Glede na to da je danes 15 dni od prvega nezascitenega odnosa in moja prava menstruacija zamuja 5 dni sem sem nekaj dni nazaj opravila tudi zgodnji test nosecnosti ki naj bi pokazal user posted image v 8 dnem po spolnem odnosu. Skratka zelela sem da bi se pojavli obe crtici vendar jih ni bilo pa se vseeno zavedam da je prehitro za to. Zato so mi v mislih vse druge stvari ... najbolj se bojim, da bi bilo zdaj ko si zeliva ustvariti druzino nekaj narobe.
Brez zamere za tako dolgo in podrobno opisan primer.

Lep pozdrav

Punce, nekaj časa me ni bilo...in JA, nam je uspelo tako da veselo čakamo na november, ko prijoka naš škrat

Čakala sem na to veliko let, ampak zgleda res vse pride ob svojem času-naravno.

Želim vam veliko uspehov, če pa bi katera rada poklepetala, ker misli, da ne bo nikoli pluska, pa sem vam na voljo....



Lep dan

Valencia čestitke

Anonimen, škoda da ti pišem tako pozno, zanima me kako se je potem pokazalo? je bilo kaj sreče?
Jaz imam iste probleme kot ti, pa je že 5 krogov bilo neuspešno. Mam pa vse znake ovulacije, pa sluzi, špikanja, napet trebuh, tudi utrujenost, ni da ni. Tudi rahlo bolečino čutim na levi strani trebuha...Tako da je vse tako, da si misliš da je to. Ampak zdaj si merim bazalno temperaturo, pa vem da je to vse druga kot samo to ne. Te mesece sem se skoz trudila, na začetku skoz opazovala sluz, pa spremljala bolečina, se takrat še posebej potrudila... Pa ni bilo nič. Žal nisem pravi naslov, ampak vseeno. Po moje nam psiha dela svoje. 1x sem naredila test, ko mi je zaostajala M, pa je bil tako očitno negativen. Potem sem mislila, da pa vseeno narobe kaže, ker je to mogoče. Ampak je potem čez dva dni prišla M, pa je bilo razočaranje še večje.
Tako da imam bolj slabe izkušnje z vsem tem. No ampak po drugi strani če pa pogledam nazaj pa se mi ne zdi tak grozno vse skupaj, hvala bogu gremo naprej, 1x bo. Mogoče še pa ni pravi čas za vse skupaj. Zdaj sem bolj mirna in sproščena, probam normalno živet s tem, da še ni. Vso to opazovanje telesa, pa sekiranje, obremenjevanje mi je prineslo več škode kot koristi. Ne morem pametovat, da se sprosti, ker je to zelo težko, vedno težje, sploh če že dolgo poskušaš, ampak vseeno nekako se je treba potrudit, da bo dan lepši in vsaj malo manj grozn, kot če to skozi premlevaš.

Vso srečo še naprej.

Punce veste kako je, enkrat ko smo starejši je zabositi vse težje, saj vem zdaj se bodo javile nekatere, da so pri 40 letih zanosile v prvo in punce, ki jim že zelo zgodaj, pri 23 letih ni uspelo v prvo... Ampak če se povzame celotna populacija, celoten pregled nad tem je jasno da puncam pod 25 let uspe v prvih mesecih, če ne celo takoj, potem pa z leti te uspešnosti upadajo. Pomoje kar sem prebrala zato, ker imajo mlade punce večjo kakovost in kvaliteto jajčec, ampak kaj ko pri teh letoh, ko smo najbolj plodne bile, to je nekje okrog 25 leta nismo pač še razmišljale o tem.. Tako je, smo dajale nekatere kariero pred sabo, druge žurke, tretje potovanja in študentska leta, zdaj pa nas to malo "tepe" in se moramo zato truditi. Tudi jaz se trudim že pol leta, začela sva decembra, do zdaj še ni uspelo stara pa sem 29 let, bom 30. Poznam pa dve punci, stari 24 in 25 let, in je eni uspelo v drugem krogu, drugi pa v četrtem. Očitno pride po 25 letu kar en preskok, ko vse začne padati. Tak občutek sem jaz dobila :/
Sva dala midva skozi že samoplačnik kot spermiogram pa je vredu, in tudi moji hormoni so vredu, ultrazvok pa je pokazal malce malo zaloge jajčnikov za starost nekje 34 let, ampak dobro... Je rekla ginekologinja, da se po 25 letu, začnejo slabšati kvalitete jajčnih celic in zato lahko traja vse tako dolgo... Ne vem.. Včasih kar obupam..

Hja res je vsaka šola nekaj stane. Tudi jaz se že nekaj časa tolčem po glavi, da se nisem k zadevi spravila prej. Sem pa istih let 29.
Zgleda da je res tako, da po 25 letu začne vse upadat. Ampa po mojih izkušnjah kar fejst upadat. Kaj pa vem, mogoče še mene malo motijo tabletke ki sem jih jemala. Sumim njih. Z njimi sem končala na sredini decembra, pa je že 7 mesecev, kaj jih ne jemljem, ampak žal traja zelo dolgo, da se ta zadeva čisto porihta. Čeprav kolko sem brala bi naj ovulacijo imela, no ta mesec si jo merim, tako da bom bolj vedla pri čem sem. Ker je en doktor rekel, da če so redni ciklusi potem je dober znak za O, ker je od nje potem odvisna menstruacija. Drugače pa lahko M pride kadarkoli, čisto izven ritma.
Koliko se pa plača spermiogram? A pa si imela že ultrazvok, čeprav še ni eno leto? Je tudi za plačat?

Mislim da smo glih v takih kriznih mesecih, ko je razočaranje zelo veliko. Jaz upam, da to s cajtoma mine, ampak bojim se da se še poveča. Jaz bi se zelo rada malo sprostila, pa zadihala, pa da ne bi več mislila na to. No sej to mi je že ratalo zelo dobro, ampak ta zadnja M, me je čist iz tira spravila. Pa se poberem, je 2 dni ok, pa sem naslednji dan spet čist fertik, pa spet ok... Ne vem, noben ti ne more rečt da se sprosti, če se ne moreš, to mora prit spontano, do takrat pa bo kako bo. Žal mi ej tudi, da bom zapravila mesec samo zaradi sekiranja. Ampak zgleda da že mora tako bit. Samo čas pomaga.
Enako vso srečo tudi tebi :)

No midva sva zacela delati na dojencku, ko sem imela 21 let, pa je prav tako trajalo vec kot leto. Tako, da ni nujno vedno, da so leta kriva. Najvec je kriva psiha in to, ko si po treh krogih utupimo v glavo da nam ne bo uspelo..

malo vec pozitive :)

Se strinjam, da psiha ogromno odnese in preveč pesimistično vse skupaj jemati še preden mine tisto "predpisano" eno leto poskušanja nima smisla.
Vem tudi, da je najlažje to reči, veliko težje pa dejansko doseči to stanje zavesti .
Razumem tudi razočaranje ob vsaki ponovni menstruaciji, ampak nima smisla pustiti, da nas to zamori za dlje časa. Vsaka nova menstruacija je tudi priložnost za še en (mogoče celo zadnji ;)) brezskrbni mesec, ki ga lahko užiješ s svojim partnerjem/možem, ko sta lahko še sama in sproščena in lahko nazdravita svoji ljubezni in gresta na en dober suši. Je priložnost za poglobitev odnosa, konec koncev tudi priložnost, da se dodatno pripravimo na prihod novega člana (finančno, psihološko, kakorkoli že) in škoda bi bilo cel mesec, ki nam je podarjen, zapraviti s slabo voljo in tajmiranjem spolnih odnosov po urniku. Mogoče še en drug vidik .
Jaz sem stara 29, moj 34. Nama je prvič uspelo po cca 3-4 mesecih (sva bila oba še leto mlajša), ampak nisem spremljala ovulacije in nisva načrtovala odnosov, bolj po principu ko in če bo, pač bo. Na žalost se ni izšlo in sva izgubila še dodatnega pol leta zaradi medicinskih komplikacij. Tako da je tudi ta plat medalje en vidik, na katerega se je smiselno pripraviti. Pač dojenček je cilj teka na dolge proge in ne šprinta. No, potem ko sva lahko ponovno začela poskušati pa je uspelo v prvo. Vsem želim veliko sreče, potrpežljivosti in čim manj solz, slabe volje ter nestrpnosti .

Madjanca to so podatki za punce, ki imajo redne cikluse in seveda nimajo težav z menstruacijami ali pa fantje s spermiogramom. Pač zdrava dekleta in punce, tako mlade predvidecam da res statistika ne laže in zanosijo hitro. Pustimo izjeme. Madjanca sem prebrala na bodoče nosečnice, da si se javila in govorila o svojih težavah, da nimaš rednih ciklusov, tako da bi bilo prav, da bi to dopisala. Nevem, tako se pač bere na internetu. V obupu itak vsaka gkeda še internet in te statistike in potem najdem tam take podatke.
Psiha je pa moj mnenje, da ne dam kaj veliko na to. Verjamem, da pozitivne misli ne vplivajo na čudežno izboljšavo spermiograma ali pa na kakovost jajčec. Nekatere imajo slabe jajčne celice in kakovosti pa jih dobre misli in odklop žal ne bodo izboljšale. To je moje osebno mnenje...
Naty, spermiogram je ene 50€ mislim da. Pred enim letom (ki bo decembra) moraš tako ali tako plačevati vse kot samoplačnik. Žal.

To kar sem hotela povedat je to, da ni nujno da so leta tista, ki vplivajo.. dobila sem namrec obcutek, da se anonimna sekira, ker je najprej delala na karieri in sedaj jo mucijo leta.

In cetudi sem pri 21 imela tezave imam kljub temu fantka. In ja, brez menstruacij seveda. In sedaj po porodu jih spet nimam. Ampak se ne obremenjujem, ker vem da se v danasnjih casih da precej pomagati.

Ko smo ze pri samoplacniskih.. ima mogoce katera izkusnje s Postojno? Samoplacniski uz z mnenjem zdravnika. Imajo to? Kaksne so pa drugje kaj cene takih uz.

Mogoče si me malce narobe razumela. Jaz ti nisem želela nič očitati, le prav se mi zdi, da ne objaviš samo let, da ti pri 21 ni uspelo, ampak da imaš (si imela) žal težave z ciklusi. To je potem drugo, jaz sem samo povedala kaj sem prebrala o statistiki kako z leti pada, in da naj bi bila do 25 leta kar uspešna v najboljših % pri tako mladih. Ampak predvidevam, da statistike in uspešne zanositve niso šteli zraven pri puncah, ki imajo težave, kot praviš, nimaš M. V čem pa je drugače težava da je nimaš? Kako si pa potem zanosila, če ni M tudi ovulacije ni? si imela postopek?
Ne jaz nisem imela kariere pred sabo, no sem imela, ampak le nekje do 25 leta, potem pa je tisto "svoboda življenja" ko ugotoviš, da si začel šele uživati življenje, študentske ugodnosti, študentska dela in potovanja..
Zakaj mislite punce da je lahko povezano s psiho? Kako bi bilo to lahko povezano? Ima katera idejo? Meni je pač zelo nelogično, da bi recimo odklop in sprostitev lahko vplivala na boljšo kakovost jajčnih celic, ali pa na debelino sluznice za vgnezditev in tako... =//

No to pa ja. To imas prav, da je treba dodat. Jah moji jajcniki spijo. In sem bila hvalabogu uspesna s klomidom - le ta vzpodbuja ovuliranje. S pomocjo dabrostona in klomida imam menstruacije. Tudi s kt pride do mesecnih krvavitev. Ce pa ne jem nic pa M enostavno pride parkrat na leto. Zadnje case je sploh ni, ce je ne sprozam. Sedaj sem menjala ginekologa in upam, da zadevi pridemo do dna. Ker zaenkrat je neznan vzrok. Mi pa gre na zivce, ker vsi tej hormoni nenormalno vplivajo na mojr psihicno pocutje in jih enostavno ne morem jesti. Zato.res upam, da najdemo resitev, ki bi pripomogla k izboljsanju brez hormonov.

No trenutno je 90 dan mojega cikla. Menstruacije pa tudi ni na vidiku -.-

Aja kar se tice psihe. Pac pomojem s svojim negativizmom kar klicemo neuspeh. Meni je zanimivo, da je uspelo ravno tisti mesec, ko sem delala nenormalno nadur in sem si privoscila enkrat samkrat sprostitev v tistem mescu. Ves cas je bilo pestro v sluzbi in nisem razmisljala kako nama ne uspe in vse to kar me je prej mucilo. In ja pomojem da je povezano. Saj nasa sreca vpliva tudi na raven hormonov in ravno to je kljucno pri zenskem ciklu. Verjetno se ti je ze kdaj zgodilo, da ti je zaradi stresa zamujala M..

Jaz mislim, da psiha že do neke mere vpliva na to, sploh v prvih mesecih. Ker ko recimo začnemo delat na otroku, smo čist nori, pa se celi mesec sprašujemo če je uspelo ali ni... naša pričakovanja so potem prevelika. Potem pa ni. Prve mesec je sploh težko zanosit, tam nekje pred pol leta. Jaz sem tudi upala da bi vseeno bilo, čeprav sem se zavedala, da bo težko. Ne vem, pač naša pričakovanja naredijo svoje. Ampak ne, da bi se celi mesec sekiral če bo, pa zakaj ni, ampak tako si potiho pač želiš. Sigurno je boljše, da si otroka manj želiš kot preveč. Pa če si potem preveč jezn, pa negativen je tudi v prvih mesecih mogoče da ne bo uspelo. Pač moč misli, kar privlačiš to dobiš.
No potem, pa če si zdrav, pa se mogoče ne sprašuješ več tako kdaj bo, pa zakaj ni, pa če si drugače zdrav (to je mišljeno predvsem za zdrave pare), potem 1x v nekem normalnem času uspe.
Ampak zdaj da bi se nekaj obremenjevali s tem, zakaj se obremenjujemo, pa da bomo mesec zapravili je brez veze. Ker se človek obremenjuje se bo tako ali tako. Oz. dokler se bo, pa če bo to 1 leto, bo 1 leto. Če se bo nehal prej, hvala bogu. Samo to nekako mora spontano prit do tega. Tu je pa potreben čas. Da sam prideš nazaj do normalnega življenja, takega kot si ga imel prej.
Mislim, da ženska vse preveč naredi za to da bi imela otroka. To mislim v prvih mesecih, če je kaj narobe je drugo, takrat moraš nekaj naredit. Ampak tu pred pol leta, pa mislim da se malo pretirava z vsem. Ampak ne pametujem, vse smo nekje enake, z mano vred. Tu res treba se zamislit, malo zadihat, se s kom pogovorit, sam predelat stvari... Rečt, dosti je zdaj, vključit druge stvari v svoje življenje, delat kaj kar te veseli, malo odmislit vse. Prevsem, če se da, malo zmanjšat sekiranje, sej nehalo se ne bo, ampak če se za pol zmanjša smo že nekaj naredili. Vse te misli kdaj bo, pa zakaj ni, to nas kr ubija. Kakšni čaji, nenehno preverjanje ali merjenje ovulacije, jemanje kakih tablet. Hočem rečt preveč je natempirano, sploh v prvih mesecih. In tu zna biti problem. Pride čas, ko je treba naret korak nazaj.

Če pa je kaj narobe, to pa nam tako ali tako samo G pove, pa je potem druga stvar. Ampak pravim, za začetne mesece.

Je pa res kar pravi anonimen. Če imaš premalo celic, ali slab spermiogram, potem pa res lahko sam zdravnik pomaga. To pa res nobena sprostitev ne pomaga. Ampak kljub temu, se pač nekako moraš sprijazniti pa probat normalno živet. Že to je ok, da vsaj veš kaj je narobe, potem ti je že malo lažje. Ne vem pa kaj naredijo če ima moški slab spermiogram, če je kakšno zdravljenje ali ne?

Anonimna tudi jaz ne verjamem cisto nic na to da psiha vpliva na vse to.. Ne dam niti procenta na to... Oploditev in vgnezditev se dogajata v rodilih, misli (psiha) je pa v glavi. In tudi ginekolog sam, mi je 1x povedal, da je kot stres za neuspeh, le nemočen odgovor, ker enostavno medicina ne ve na kaj bi se se lahko uprla pri neuspehih. In se pac uprejo na sodobni nacin zivljenja oziroma stres, ce ni stres je pa prehrana. Ce ni prehrana je pa premal gibanja. Usoda, nakljucje da si pac ti to nakljucje pa nihce ne uposteva.. Ampak vsak po svoje..
Meni je uspelo prvi mesec, takoj. Čisto takoj!! In sem že pol leta pred marcem vedela, da bova ravno marca zacela delat na +, in sva zacela z odnosi do ovulacije, sem testkala vsak dan O teste, jemala folno, magnesol, omega 3, biotin tudi mislim da..tisti mesec ko je potem uspelo, sem imela še ebo proslavo, proslavlala sva namrec vselitev in sva se ga oba napila.. Pa se je cez mekaj dni pojavil plusek.. vsak vecer, vsak dan stalna premisljevanja o tem, testkala sem ze vec kot en teden pred M in potem je bila skos mocnejsa crtica.. Torej psiha je bila na visku delovanja, pa je vseeno uspelo.. Prejsnji mesec, ko sem bila v tujini, pa nisem imela O testa, niti moznosti mislit na to ali je uspelo, pa ni. Torej? No kakorkoli, ravno zato ne predpisujem nobeni psihi, prehrani, in nevem čemu alternativnemu še nobenega pomena. Verjamem pa da se za neuspeh pac oklepajo na stres in da marsikatera ženska pa pač temu verjame. Jaz osebno ne, nekatere pa imajo cisto nasprotno mnenje in prav je tako.

Mogoce pa je zgolj placebo efekt.. jaz moram reci, da pri sebi ne bom nikoli vedela kaj tocno je pomagalo.

Hjaa nevem. Hahhaha. Teoretično bi bil možen placebo rezultat hehehe. Sam ne dajem kaj dosti na to veš, ker po eni strani si niti še ne želim tega tako zelo močno.. Mi trenutno še druge stvari rojijo po glavi kot kakšna potovanja pozimi in koktejlčki na plaži ... Hehehhe.. Sam ne mislm pa čakat z zanositvijo ker vem da ti začne plodnost drastično padat po 25 letu. Si ti imela po klomifenu kakšne stranske učinke? Alpa dabrostonu? Js sm dons 19.dan, pa me noro bolijo joske.. Morm pa se nekaj dni, al se celo cel teden pit tale dabroston. Ga pijem sele par dni. Se eno tablico nisem spraznila hehehe.. Ma vsak dan je huje.. ze dva dni se pasem na pokljuki za nabiranjem borovnic. Ceprav mi je ginekologinja svetovala naj po ovulaciji cim bolj pocivam.. Vceraj sem nazdravila se s koktejlom.. To je to, ko se nic ne merkas hehhe.. Zto tut rezultata verjetno ne bo nic. Ali pac? :)

Meni je edino čudno, ko ene svetujejo da naj se sprostimo pa vse bo. Kao da one se prej niso mogle sprostit, potem pa so se naslednji mesec čudežno sprostile, pa je takoj ratalo, prej pa ne. Ampak nekaj tu ni jasno, močno dvomim, da se lahko ženska kr naslednji mesec tako sprosti, da sploh ne pomisli na to...a prej se je pa živcirala. To ni mogoče, to rabiš mesece da zares odklopiš, da si manj želiš, da rečeš ko bo bo. Ampak to ni kr iz meseca v mesec, to je menda po pol leta in več. Poznam 2 punci, ki sta splavila in sta bili zelo žalostni zarad tega, pa sta se bali da bo spet splav, bili sta pod stresom, pa jima je vseeno v drugo lepo uspelo, po 3 mesecih. Pol onidve tudi ne bi mogle zanosit ne? Sej vrjamem, da je boljše da pač ne misliš na to, ampak to potem s cajtoma, ne izgine kar tako.

Pa potem pri Jetkarmak00 ne bi uspelo, ko si bila živčna, pa se spraševala bo ali ne bo, pa delala teste... To ne gre skupaj najbolj. Razen če na ene punce bolj stres vpliva, na druge pa manj?

Potem pa če ti G reče, da se morš sprostit, si še pa bolj nervozn, ker se ne morš kar tako sprostit naenkrat. V resnici pa je čist nekaj druga narobe.

Madjanca

Praviš da ti nimaš rednih menstruacij? na koliko časa pa jih imaš? ali sploh ne pridejo? To pomeni da tudi ni ovulacij? Pa imaš vseeno otroke, če sem prav prebrala ali ne?

Ne veeem. Js pac ne dajem na psiho in ostale ciribu ciriba metode nic. Prehrana, telesna aktivnost, stres in ne vem kaj se vse, se jaz ne oziram na to :) al je kej na tem al ne, pa mi itak ni vazno, karkol je pa karkol pravjo, mam js svoj mnenje. Mi je tut G med vrsticam rekel da je stres le neka nemoc pri nepojasnjenih neplodnostih, ko preprosto vzroka medicina (še) ne pozna..
Jaa madjanca.. Kako hudica je to mozno da nimas kar nobene M???? Poznam eno, no dve. Ko mata neredne M. Ena ma PCO, pa ma M na 3 mesece, druga pa nekje na 4 mesece.. Ti pa kar sploh nic? Poleg tega pa niti nimas vzroka zakaj je tako? Hudica res.. Kako je to sploh mozno? Sigurno so ti ze kaj povedali zakaj?? Kaksne mas pa kej hormonske teste? To mislm da je pomembno glede na kaksne odzive se potem jajcniki odzivajo itd? ti je kaj hudo drgac da nimas M? Mislim, meni je M cisto nadlezna in ce bi ze imela otroka bi mi blo cisto vseeno ce je ni. Hehhehehe

Jah tko je. Moja prejsnja ginkologinja je bila smotana tako, da se niti ni poglabljala kaj je. Ko sem menjala, pa ji je bil cilj da cimprej zanosim in je k sreci uspelo takoj. Leto preden sem zanosila sem imela 7 menstruacij od tega 5 sprozenih. Umetno smo vzpostavili cikel in s klomidom ovulacije.. potem sem zanosila in uspesno donosila.

Po porodu sem spet probala s KT pa imajo prevelik vpliv name tako, da sem jih prenehala jemat in sedaj je cikel dolg ze 90 dni. Me dostikrat zvija notri po maternici ampak imam G sele septembra zaradi dopustov.

Dabroston je name vplival res mocno. Jemala sem ga po 10 dni 2 tableti na dan ce se prav spomnim. Bila sem zelo depresivna, napihnjena, sitna, preperljiva in se zvijalo me je nonstop.

Kar se tice psihe. Pri meni je pomagalo. Sem pa ze pp naravi bolj take sorte da sama sebe skozi spravljam v stres - v vecini primerov po nepotrebnem. Ampak to je res odvisno od karakterja. Pac poznam pa dosti mamic, ki so obupale in se sprijaznile da ne bodo imele otrok in potem se je zgodilo. Ali pa primeri, ko je v prvo bilo potrebnih vseh 6 zastojn postopkov, v druge pa se je zgodilo nepricakovano. 100 razlicbih zensk, 100 razlicnih odgovorov.

Aja je pa drugace fino ko ni M. Vsaj s financnega vidika in ni sitnosti, ali ti he kaj kje uslo, pa ni se treba kopat trikrat na dan ;)