Katte, kako si ti?

Allstar, jaz sem tudi takrat, ko sva se za prvega trudila...sem se čisto izolirala. Tko, nisem se hotla o tem pogovarjat ful...pol na koncu, ko je bilo že 2 leti...Prej tam okrog enega leta poskušanja sem bila pa rada v družbi nosečnic, novorojenčkov.... rada sem jih kdaj popazila in tako naprej.
Zdaj, po letu in pol za drugega pa je drugače. Načeloma sem taka, da ko si cilj postavim ga rada dosežem. ampak šele zdaj mesec, dva, sem spoznala, da je to cilj, ki ni odvisen od mene pa če se še tako trudim. Tako da sem se naučila zadevo spustit, "let go". In je toliko lažje...
Ja, še vedno naredim test dan pred M, na dan M, ampak brez hudega razočaranja če je belina, pač rada naredim test. Sem v enem pričakovanju vseeno, ampak ne lulam pa po testih od 9 dneva dalje vsak dan, pa ne vrti se življenje več okrog tega. Ker je psihično prenaporno.
Pa uživam z malim kolikor lahko in se mu posvečam največ možno. Ker se mi zdi da sem celo leto napol spala in bila prisotna tko 50% zato, ker sem ves čas o tem razmišljala.
Pa ful hitro mi zdaj vsakič mine teh 12 dni po ovulaciji.


< Sporočilo je popravil Radenska_ -- 11.1.2017 8:18:55 >

_____________________________

"Če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova."

Tudi jaz imam različne faze v družbi. So dnevi, ko se izoliram, so dnevi ko sem odprta za razne pogovore o tem. Dolgo sem bila tiho in nisem nikomur povedala s čim se soočama. Pa sem potem videla, da to nima smisla, saj sem nenehno poslušala o tem kaj še čakava, da bo treba nekaj naredit, da nisva več tako mlada, da bova vsa stara in zgubana, ko bova hodila po otroka v vrtec ali šolo. Takšni komentarji so mi šli blazno na živce, zato sem nekaj prijateljem povedala, da delava na tem, ampak neuspešno. Od takrat imam res podporo od nekaterih, sem dosti lažje zadihala, je pa res, da imam takšno družbo, ko imajo že skoraj vsi otroke in ne razumejo kaj doživljam. Že 21 krogov neuspešno delava na tem in je med tem časom kar nekaj prijateljic in znank rodilo, nekatere so že drugič noseče. Nikoli nisem bila fauš, pač pa sem bila še bolj žalostna zaradi sebe, zaradi naju, da nama ne uspe postati starša. Zdaj sem se nekako sprijaznila, bo ko bo. Kot pravim so še vedno razne faze, ampak ni več tako hudo kot je bilo včasih.
Da se še malo dotaknem preiskav. Midva sva bolj na začetku vsega. Dala sem skozi že UZ, čaka me še en. V naslednjih dneh začnem s krvnimi preiskavami. Kri odvzamejo v različnih dnevih ciklusa. Mojega čaka spermiogram 2x. Ko bodo vsi izvidi, pa pogovor o tem. Kaj sledi dalje, ne vem, verjetno bo vse odvisno od rezultatov preiskav. Res upam, da ne odkrijejo česa hudega, če že, da bo to takšna stvar, ki se da pozdravit.

Taroma, v katerem centru pa si in koliko sta stara?
Če si ti nad 35 ponavadi ne čakajo ni in dajo direktno v IVF/ICSI. Kar je edino prav, ker so ti postopki najbolj uspešni.
v vsakem primeru boš letos na vrsti, je pa res da je fajn, če ne rata urgirati čimprej.... Ker čakalne dobe so adijo pamet.
Jaz sem kar hitro zatežila za napotnico in se naročila, prej kot po enem letu.

_____________________________

"Če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova."

Vodiva se v MB. Stara bom 30. Verjetno bova najprej počakala, da naredijo vsaj te osnovne preiskave, nato pa tudi jaz zatežim, da se res nebi preveč zavleklo.

Tudi jaz bom 30. Verjetno bosta mogla dati cez 1 ali pa dva ciklusa inseminacije, potem pa v ivf. No, saj bos videla. A ima partner ok spermiogram?

_____________________________

"Če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova."

Nas je res kar nekaj takih z dolgo dobo tu ja..
Preiskave: jaz sem dala za lh, amh, tsh in vse t,ki spadajo zraven, pa se za okuzbo s tokso. Uz me caka, da preverijo za pregrado, dalje pa nevem.
Kako pa pri tebi kaze Radenska, a se imas kakega eskimcka?

Imam se dva ja, naslednjic vstavijo oba...
Bom pa sla iskat z marcevsko ovulacijo, ceprav bi sla lahko ze zdaj, ampak se mi enostavno ne da s tem zdajle se psihicno ubadat, res. Mi prav pase mir...

_____________________________

"Če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova."

Uffff bomo drzali pesti
Je zdaj nazadnje samo slo ali je bila slucajno kaka IMN? Sem se tolikokrat spomnila nate. Res upam, da bo to nase leto

Na zacetku je kazalo da je IMN...
Ampak po kakem tednu krvavenja je hormon koncno zacel padat, tko da se je samo scistlo. Je bla pa psihicna vojna, vsake dva dni so mi kri gledali, cel teden je hormon rasel jaz pa krvavela...sem mela sreco v nesreci!
A ti si pa isto imela ss, spet :( ?


_____________________________

"Če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova."

O shit, boga :( ampak hvala bogu, da je na konci telo samo vse opravilo.
Tako je.. dve crtici, celo vedno mocnejsi.. sem imela UZ 4t3dni se je bidela mini GV vreckic, ki je ustrezala tednom. Potem pa cez 10dni rahla krvavitev, se en UZ, kjer pa GV ni nic zrastla. Sem samo upala, da bom sama zacela krvaveti in sem. Tako da upam, da bo naslednjic sreca na moji strani, se nisem pripravljena obupati

Radenska_, jaz se kar držim. Včeraj sem imela slab dan, ful sem razmišljala, kaj bi lahko bilo, pa ne bo... Drugače je bilo pa po prvem SS dosti huje kot zdaj. Imam dva čudovita fanta, ki me zamotita. Ampak si ne želim še enega čisto nič manj kot bi bil prvi... Samo malo bolj sproščena sem.
Imam izredno srečo. Z visokim FSH sem zanosila štirikrat in imam dva zdrava otroka. Bolje, kot da bi zadela EuroJackpot... Sem optimistična, da bo uspelo še enkrat.
Tako da - spet veselo na delo...
Razumem dolgoprogašice. Jaz sem za prvega rabila točno dve leti, da sem zanosila. Meni je pomagalo to, da sem vsak cikel vzela kot nov začetek in razdelila vsak del posebej - najprej sem čakala, da je minila M, potem do ovulacije, najbolj sta se pa vlekla pač dva tedna do naslednje M...

_____________________________

Our miracle baby boy is in my arms (Mar 2013).
First loss in May 2014, at 6+2 wks.
Our 2nd miracle baby boy born in Feb 2015.
2nd loss in Jan 2017, at 4+5 wks.
3rd loss in Jul 2017, at 14+4 wks.
Still hoping.

Oo Katte zal mi je

Katte

Ojoj, Katte. Zal mi je

Madjanca, clomid si jemala do nosecnosti ali tudi v prvih mesecih? Mogoce neumno vprasanje, ker ne vem, ce je pri nas sploh taka praksa.

Katte žal mi je

Yogi kako si? Zakaj se nisi obarvala na zeleno? Še vedno nisi prepričana ? Sigurno je to to !

Ja jaz sem povedala prijateljicam za najin "problem", tako da vse vedo. Ampak je nekaj nosečk vmes in jih navdušenje prevzame nad sočutnostjo (kar po eni strani razumem) in potem gre beseda samo okoli dojenčkov in pregledov in mesecev in nakupov in urejanja sobic in itd. Tako da sem se že sedaj malo umaknila, sploh okoli tistih najhujših dni, ko te realnost prizemlji, da ni bilo kaj. Se trudim živeti normalno, polovico cikla dam vse skupaj na stran, po ovulaciji me pa vsak dan bolj grabi in se psiha igra z mano....vidim in čutim znakce...zdaj sem se jih že naučila ignorirati .
Upam, da nama čimprej uspe. Čeprav vem, da to ni bi smelo vplivati na najino življenje, da bi morala zdaj sproščeno uživati in normalno živeti/potovati/načrtovati prihodnost, mi vseeno vsa ta stvar zelo vpliva na moj vsakdanjik, družabnost, koncentracijo v službi in mi je začelo to že presedati. Kot en črv, ki kar noče nehati riti po meni .

Ker nisem 100% Kar nekako pricakujem jutri M. Niti nimam testa pa ne upam si sploh delati CB, da ne bi slucajno nicesar pokazal. Bom raje na jutri pocakala.

Jaz nisem nikomur povedala za svoje tezave razen svojim starsem. Pa mi je na trenutke zal, ker me mama vsak teden sprasuje, ce sem noseca (ceprav npr. ve, da sem en teden nazaj imela M). Ne da se mi vsem odgovarjati na vprasanja. Edino zadnjic sem bila z eno noseco kolegico na kavi in je rekla, da je pred tem imela splav. Pa ona tudi tega ne govori vsem. Kot da bi se zacutile.

Jaz povem tistemu, ki vprasa. Predvsem zato, ker mi gre na zivce da so splavi tabu, ki se ne dogaja, neplodnost pa sploh.
Tko da nisem tiho.
Res pa je da se mi na to temo kaj dosti ne da vec meniti, ker bi kaj povedat. Pa naslednjic ne bo vedel nihce ko greva (razen bf), ker je blo tezenje zdaj po zadnjem splavu noro! Vsi so bli napsihirani doma, se bolj kot jaz. In potem mi se recejo naj ne hodim vec ker je to psihicno tumac. Zato sem se odlocila da jih ne obvescam vec, oziroma bom morala skriti, ker se mi ne da diskutirat in deliti travme z njimi.

_____________________________

"Če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova."

Yogi, innnn?


_____________________________

"Če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova."

Dan je se dolg Pomojem je to to. Nisva glih over the moon. Najbrz je to bolj pot po kateri moram, da pridem do obravnave.

Si delala CB?

Daj se vsaj v zelenopobarvaj da ne bo tako dolgočasen seznam.
Pač korak za korakom. Vem da nista over the moon, tudi jaz naslednjič ne bom, to je šele začetek. One day at a time ;)

_____________________________

"Če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova."

Go Yogi! Srecno do konca

Jaz sem pa spet zvedela za eno prijateljico in me je itak vrglo... ze vidim, da bo danes tezek dan

Oglašam se po dolgem času.

Za mano je prvi ciklus po SS, ovulacija je za mano .... sedaj pa čakanje .... ali bo trenutno sem mirna in odločena, da ne delam testa prej kot na dan glede na moje izkušnje me testi pred M samo psihirajo ... ko so tiste rahle črtice in ne vem pri čem sem

Yogi čestitke za