Pia, a čez dan imaš dve uri borbe? No, meni je spravljanje spat zvečer nočna mora, ker je navajena zaspati z enim od naju in to traja tudi po eno uro, meni je pa to odveč, ker me moti, če me eno uro za ušesa mečka ( s tem se crklja), po možnosti jaz zaspim in sem čisto adijo cel večer, ob 20.30/21h pa z njo pač ne morem spat hodit, ker je večer moj čas - da kaj pospravim, kaj zašijem, kaj podelam včasih in podobno. Zdaj vsaj zaspi zadnje dni v njeni posteljici, ampak moram zraven viset, da doseže uho, in to v roku pol ure do 40 min. Rutina je vsak dan ista, ure tudi, plus minus par minut. Dretja ji ne morem pustit, ker ona ne odneha in se res glasno dere, itak pa spleza sama iz postelje (njene, najine) in pride za mano, kamor koli se že grem "ohladit". Pa še sliši se vse, ker smo v bloku. Je pa sposobna 45 min mirno ležat zraven mene, tudi večino časa z zaprtimi očmi, samo zaspi ne po hudiču. Čez dan spi eno uro do dve, v vrtcu zaspi zadnja in vstane med prvimi, niti tam več ne zaspi sama. Doma opoldansko spanje načeloma ful hitro zaspi, občasno me zafrkava, ga pa še rabi, ni da bi zdržala brez. Res pa je tudi, da je zjutraj prava zaspanka in da pred 7.30 ne vstane, prej ob 8h, zaspi med 20.40 in 21:15. Čez vikend spimo dlje. Je pa brez težav zmožna biti pokonci do 23h, če bi ji pustila.
Rutina zvečer je, da okrog 19h povečerja, če ni že prej celo popoldne jedla, do 19.45 enkrat gremo pod tuš, včasih je pa najprej tuširanje oz. kopanje, pa potem večerja, kakor je. Moj cilj je, da smo 19.50-20:00 v postelji, preberemo knjigico ali dve, odvisno kaj izbere, ona ugasne luč, da dudo v usta in se pride pocrkljat. Če je "pridna", zaspi pri meni, če rata nemirna, jo dam v njeno posteljo in visim na ograji, da mečka ušesa, ko jo imam poln kufer, sem pa samo zraven v spalnici oz. v postelji, zadnjič celo sem lahko bila na telefonu ta čas in je sama zaspala. Je pa enako začela "nategovat" tako mene kot moža, je bilo obdobje spomladi in poleti, ko je pri njemu zaspala v 5-10 min, mene je pa eno uro šetala. Aja, pa vmes je še žejna seveda, pa ene 3x vpraša, če lahko lula, če ima plenico ipd. Včasih ji pojem, včasih jo božam, zdaj sem vedno bolj tiho in vedno manj jo božam, ker če ne ima še glasbene želje. Zvečer je res neuničljiva, ampak saj drugačna ne more biti v resnici, ker sva midva ista in jaz sem kot otrok precej podobne tegobe povzročala mojim staršem, že od majhnega sem pozno hodila spat, samo nikoli pa nismo zgodaj vstajali - kar v resnici še danes ne