Dansas, kje pa, ti časi samo spanja in prehranjevanja so nepreklicno mimo. Danes je bila grozna noč, zaspala je ob enih ali kdaj, ob štirih je pa že piskala v posteljici, ampak je duda zadostovala, pa ob petih tudi, ampak to je pomenilo, da sem bila na "stand by", če bo jokala in bo treba vstat in nahranit. Tako da sem bila potem pokonci od 5:30 pa do 7h, ko je mož prevzel, ker je itak moral it v službo, meni pa še en čas ni uspelo zaspat, potem sva pa spali do 10:30 in se mi zdi, da je pol dneva šlo mimo. Zdajle sem šele zajtrk pojedla. Jo bom pa kljub dežju dala v voziček in šla do trgovine, ker rabim nekaj za kosilo, saj imam dežno prevleko, bo že preživela.
Krči - zadnja dva dni je bolje, jih čez dan praktično ni, samo zvečer malo. Ji pa ne dajem več nobenih kapljic proti krčem, ker je bolje brez njih. Če že, 10-20 ml komarčkovega čaja, ki ga tako ali tako ven pljuva, ker ga očitno ne mara - kdo bi ji zameril, meni je tudi zanič, samo jaz si dam vsaj sladkor noter, pa je za preživet nekako. En dan, ne vem več kater, so mi skoraj vsi enaki, je bilo pa grozno, dve uri skoraj je jokala.
Kopanje - kopamo jo vsak dan, razen zdaj je en dan nisva, ker je spala in se zbudila 21:30, to je pa prepozno za kopanje. Milimo jo pa enkrat tedensko, edino glavo dvakrat, ker ima tako dolge lase.
Široko povijanje - nikoli je nismo povijali široko, v LJ P je praksa, da se ne povija široko, že nekaj let ne. Če je kaj očitno narobe, pa tako že pediatri tam vidijo in so postopki najbrž drugačni.
Pes - zaenkrat vse ok, ni nekaj blazno ljubosumna, včasih pride zraven, ko dojim in hoče, da jo božam, pa to pač ne gre. Včasih gre potem stran, včasih se pa uleže zraven. Zadnjič smo se vse tri crkljale, pes je zaspal na mojih nogah, otrok pa ne.
Upam, da je tole nespanje danes samo njeno darilo za prvi mesec in da bo kaj bolj podoben ritem prejšnjemu. Ji skoz govorim, ko ne spi, da naspana mami je srečna mami in srečna mami je srečen otrok. Pa se mi zdi, da je ne gane kaj dosti. Danes imam bolj slab dan, potem sem pa še v dvomih, če je ok, da je ne vzamem vsakič v naročje, če je ne crkljam skoz ipd., po drugi strani pa nočem, da je skoz po rokah, ker potem nič ne morem naredit. Ok, posodo že lahko skoraj vso z eno roko pospravim, samo za jest si pa malo težje vzamem.
Nastja super, da si se javila! Lepo napreduje tvoj fantek. Midve v takem drekastem vremenu ne počneva nič pametnega, skušam jo uspavat pol dneva.
Aja, sem pa včeraj ugotovila, da ima moj mož bolj slab spomin in da velike otroke očitno dela - njegov tavečji je imel ob rojstvu še 200 g več kot E., tako da sem potolažena, da ni najtežja v familiji in da ni težja od fantov