Resnica je pac taksna. Sej ne, malo heca mora bit. Se je pa vceraj potem premislil in bi on tako da sem ze zdaj noseca. Ker bi bilo tako lazje njemu menjat sluzbo septembra. Mah, trenutno ma tezko situacijo v sluzbi in mu razpolozenje tako niha da vcasih bi, vcasih ne bi... Moski pac.

Moj tudi bi pa ne bi...
Kriza je, če prevaga NE ravno okrog ovulacije...

_____________________________

Our miracle baby boy is in my arms (Mar 2013).
First loss in May 2014, at 6+2 wks.
Our 2nd miracle baby boy born in Feb 2015.
2nd loss in Jan 2017, at 4+5 wks.
3rd loss in Jul 2017, at 14+4 wks.
Still hoping.

Ce NE prevaga v casu ovulacije je itak ze prepozno. Moj je sicer full za, on bi mel 5 otrok. Ob pravem casu seveda, ki pa itak ni nikoli. Pol se pa pejdi. Pa full ga je prestrasila IMN v marcu, tako da ga je strah, da se ne bi spet kaj zakompliciralo in potem pokvarilo poroko. Ampak js itak vem, da v prvo ne bo ratalo, tako da potem bo pa itak ze avgust in poroka in tudi ce se zakomplicira karkoli, bo vseeno ok.

Mene pa ta moja se kar heca, prooosim naj se cimprej vlije no...

Si prepricana, da ne mores biti ?

Allstar, te držim za besedo! Le glej, da res prideš

1000%. Sem zdaj se en test naredila ampak nevem sploh zakaj, ker sem imela vceraj pregled in se je na UZ ze lepo videla krvavitev, imam pa baje neko vodno cisto, ki malo vse skupaj blokira. Tako da ko tisto poci bo tudi menstruacija (mislim, da sem si prav zapomnila)
Sem pa bila zdaj zaradi izpitov pod norim stresom in bi se lahko tudi zaradi tega malo zamaknilo.

Ja saj je čisto razumljivo, da tako niha glede na skrbi s službo in vsem. Tudi moj s prva, ko sem jaz predlagala, da bi začela delat na drugem, ni bil navdušen, ker sem bila jaz brez službe. No, saj še vedno nimam redne zaposlitve, trenutno sem zaposlena za štiri mesece. Ampak potem sem mu dopovedala, da službe pač ne rastejo in da medtem ko jaz čakam na službo, leta gredo, midva pa nisva več med mlajšimi..no in potem seje premislil. Pa je šlo oa takrat že leto in pol naokrog, vmes še ss in šele sedaj sva prišla do tega težkopričakovanega pluska..zdaj pa trepetam, da bo tokrat vse ok. Ampak tako je v življenju. Bolj ko planiraš, čisto drugače se lahko stvari iztečejo. In včasih je treba pač malo riskirati. Nikoli ne bo vse idealno, tako, kot si želimo, da bi bilo.

Joj Veronique, upam, da se čim prej uredi to in da tvoja pride čim prej, če že mora.

Sej ko gledas na to, ce je trenutek pravi oz. idealen v danem trenutku tega tako ali tako ne vidis. To lahko gledas in ocenjujes samo za nazaj. Je pa tako, da se je nama prvi otrok zgodil nepricakovano, pa potem tale IMN isto. Me je pa malo strah, da zdaj ko sva se odlocila, da bi delala na otroku pa ne bo slo. Pa ne vem zakaj in od kje ta strah. Bomo ze videli. Bo treba pocakat in potrpet in ce bo bo, ce ne bo pa pac ne bo. Sem mu pa ze povedala, da ce naravno ne bo uspelo, nisem pripravljena na nobena pikanja in hormone. Sem bila v svojem lajfu ze prevec po bolnicah, tako da ne morem videt vec igel. Potem ze raje posvojim otrocka. Ga zaradi tega, ker ne bo biolosko moj, ne bom imela cisto nic manj rada.

Bibabuba enako sem se tudi jaz odločila. Če naravno ne bi šlo, ne bi šla v postopke UO. Pane ker bi imela kaj proti, hvala bogu, da obstajajo te možnosti in je medicina tako napredovala. Midva enega otroka že imava, poleg tega pa se mi zdi, da sem malo prestara, da bi šla skozi to in bi samo rinila z glavo skozi zid. Če pa bi bil to prvi otrok, pa bi seveda izkoristila vse možnosti, ki jih medicina ponuja. Pa tudi v posvojitev bi šla, samo se mi zdi, da je to v Sloveniji bolj misija nemogoče

Sama tudi nimam cisto nic proti tem postopkom, ampak sama svojega telesa pac preprosto nisem pripravljena podrediti temu. Sem bila operirana na hrbtenici, so me razrezali in prepikali toliko, da opisat ne morem in ni variante da grem prostovoljno pocet kaj taksnega. Posvojitev se mi zdi boljsa opcija za naju. Pa ne zdi se mi misija nemogoce posvojit v Sloveniji. Misija nemogoce glede posvojitve v Sloveniji je dobit dojencka v posvojitev, vecjih otrok je baje vec kot dovolj, ampak vsi pac hocejo met novorojencka. Kar po eni strani razumem, ce gre za prvega otrocka, ce pa si ze enkrat sel skozi vse to, pa bi skoraj raje imela kaksnega od dveh let naprej, ko ze vsaj spijo ponoci. Js zraven svojega namrec dve leti in pol nisem prespala noci in sem bila kot zombi!

Punce jaz mislim, da nam bo vsem uspelo brez tega (jaz bi sicer pokoristila vse moznosti, prvi otrok bo itd) ampak sem prepricana, da ne bomo potrebovale tega

Jaz pa sem danes taaaaako cmerave volje. Kar zjokala bi se najraje. Zdaj drugi mesec pijem Konopljiko (vitex), prejšnji mesec je bil ciklus 8 dni krajši, sem pa imela kar nihanja razpoloženja. Ma katera kaj izkušenj s tem? Sploh mi je grozno ker nisem sigurna če sem sploh že ovulirala. sem imela sluz okoli 20-25 dne, ampak ni blo taaak izrazito. Ovulacijski testi pa pri PCOS odpadejo. Morda pa začnem merit BT. Samo ne vem kako bo to šlo, ker se proti jutru že nekaj časa zbujam ker me tišči lulat. V glavnem, zjamrana danes do konca. Šmrk, šmrk :S

Mene pa ti postopki ful skrbijo. G mi je že ponujala klomifen, takoj ko sem povedala da bomo delali na dojenčku. Moji jajčniki so kar cista pri cisti :( Tako da se psihično že pripravljam da bo treba na IVF. Sem pa tako občutljiva na hormonske zadeve. Že ko sem jemala Dabroston sem imela prva dva meseca težave z apetitom, bruhala in pa jokala za vsako stvar. Na hormonih za IVF bi bila pomoje kot Godzilla.
Kaj drugega kot klomifen, če ne bo šlo naravno pa mi ne preostane. Hujšanje pri meni ne bi pomagalo, sem že na bmi 19, sladkor normalen.

Držim pesti za vse nas da nam uspe naravno. Vse moje kolegice so takoj zanosile, ko sem jim povedala da imam PCO pa so me samo debelo gledale.

Joj to s kolegicami mi je tako poznano, jaz redko katerim sicer povem kaj se je dogajalo ampak so tudi vse cisto zacudene, kaj pa je ambulanta za neplodnost pa tudi ne vedo. Hvala bogu za njih no

pa sestra je ista. Lepo ve da imam težave, pa sem vseeno tisočkrat slišala kako je po enem poskusu zanosila in to obakrat. Čisto brez takta je, res.

Jaz priznam, da dobim kar kurjo kožo pri zgodbicah po enem poskusu

Pa kje mene najdejo, da mi to razlagajo :) svojim domačim sem povedla da imam pcos da ne bi slučajno kaj pritiskali kdaj bo naraščaj. Zdaj so pa tak obupali, da nihče več niti ne omeni. Še ko sem pred kratkim nehala kadit ni nihče nič špekuliral da bi lahko bila noseča. Sestra je stvari za dojenčka dala moji noseči kolegici. Sicer ne ve da delamo na tem (ne bova povedala nikomur), mi je pa vseeno hudo da so vsi tak hitro obupali.

Bibabuba12 pri meni je tako da sem ta mesec čisto zbegana, ob predvideni O me je BT hecala (nočno zbujanje, prehlad) tako da niti ne vem kdaj točno sem imela O, po dolžini cikla je ne pričakujem 2.7. lahko pa tudi prej ali kasnej pride, znakci pa so pa niso, kakšni dan se počutim kot da nič ni kakšen dan imam pa ˝namišljene˝ znake, kdaj me prsa bolijo, kdaj mi malo zaslabi, špika v jajčnikih,... kdaj bom test delal še ne vem, ampak ta mesec sem res tako izgubljena ker do sedaj sem vsak mesec točno vedela kdaj mora priti (tudi ko še nisva delala na )ta mesec pa ne vem, tako da me bo verjetno kmalu test premamil , bom pa vsaj vedela na čem sem

Pa se vam še jaz pridružim na seznamu. Malo že obupana, oziroma na trenutke kar precej. Greva v 13. krog, naj bi prišla 26.7. Nimava še otrok. Držim pesti, da uspe vsem, ki si želite

Evo, isto je z mano. Kurja koza in kocine pokonci pri prvem poskusu ali pa pri tistem o sprostitvi.
Se pa je zacelo nekaj dogajati in mislim da bo ponoci, najkasneje pa jutri prisla ze komaj cakam, res.

katriss tudi jaz sem na case obupana in si mislim, da nikoli ne bo.. pa bo, bos videla!
Jaz spet zacnem pridno s folno (sem imela spet malo pavzo,ker preprosto nisem mogla videt tablet), delala bom O teste... potem pa naj se zgodi, ko se bo aha, pa ne bom pozabila uzivati; morje, pijace, koncerti...

No, vidim, da nisem edina, ki se otepa teh hormonskih tabletk. Meni je g. na zadnjem pregledu rekla, da če po 6. mesecih ne rata (sem starejšega letnika, pa hitreje dajo ), naj pridem, da bo dala "kakšno spodbudo" - domnevam da v obliki klomifena. Pa sprva sem bila navdušena, zdej pa ko sem prebrala o stranskih učinkih, me je pa kar minilo. In srčno upam, da rata prej samo od sebe

Jaz sem že na maco katastrofalno odreagirala. Sploh nočem vedet kako bi šele na tablete.

Jah tole z raznimi komentarji ... sej po eni strani štekam ... vsi hočejo dobro ...
Ampak ... moja izkušnja je taka. Prvič nihče ni niti v sanjal posumil, da bi midva že kaj delala na , pa sva imela blaženi mir ... in dejansko sva čist na izi čakala tistih 5 mesecev, da je ratalo.

Zdej pa vsi že težijo, še preden sem sploh lahko zanosla (zarad carskega) in sem bila že prvi mesec čist napsihirana od vsega. kakor sem prišla domov, je mama že nekaj naumila ... al tisti dan nisem pila kave, al nisem pila alkohola. Pa je že namigovala,

Kakorkoli ... jaz upam, da nam bo vsem uspelo čim prej (jaz si želim vsaj 3 otroke - imam že eno hčerkico). Tako da ni lih kaj za čakat.