Patrino, sama bi za marsikaj končala zvezo brez razmišljanja, pri prevari bi pač prej premislila. Recimo zame bi bilo nesprejemljivo, da bi spil vsak dan eno pivo, kar za večino ne predstavlja problema. Meni pač ga. Prevara sama po sebi se mi ne zdi nujno deal braker - odvisno od okoliščin, čustev,... IN ja, mislim, da se v trenutku slabosti lahko odločimo narobe. Pa to ne pomeni, da nimamo partnerja radi. Vsaj kolikor sem videla v okolici;).
To, da se mi prevara ne zdi najhujše zlo, ne pomeni, da ne bi mogla živet sama in da bi oprostila vse. Ne bi. Samo imam pač drugačno lestvico. Zakaj se ti zdi, da mora bit vsak z drugačno lestvico kot je tvoja, brezhrbteničen? Tega ne razumem...
Zame je tudi razlika med vara in prevara. Mislim, da se trenutek slabosti, ko pozabiš na vse in narediš bedarijo, lahko zgodi skoraj vsakemu, razen tistih, ki se imajo res maksimalno pod kontrolo ves čas in s takimi meni ne bi bilo ravno zabavno živet;). Drugo pa je afera, recimo, kjer so laži in traja dalj časa, so po možnosti vpletena še čustva itd...
Nekateri varajo tudi zato, ker partnerji nočejo in nočejo doumeti, da je partnerstva in ljubavi konec.
Gotovo. Ne pa vsi.
Ne mešat mene s tistimi, ki zateglo trdijo, da v njihovem partnerstvu in pri njih samih do prevare ne more priti. Osebno tega nisem nikoli trdila. Ves čas pravim, da je vsak krvav pod kožo. Vendar je razlika v tem, kako na to gledam jaz in kako ti.
Ja, ti praviš, da če se zgodi, to pomeni, da te on ali ti njega ne bi imela dovolj rada in morata it zato narazen. Sama mislim, da ni nujno tako. Lahko je, lahko pa tudi ni.
az sem mnenja, da je za prevaro vsak sam kriv in je izključno od njegove odločitve odvisno , če se bo v prevaro podal.
Kakor je samo od tvoje odločitve odvisno ali boš izsilila nekoga na cesti in povzročila nesrečo. Lahko je ne bi. Vendar še vedno ni nujno, da si jo nalašč. Narobe si ocenila situacijo, nisi si mislila, da se bo tako končalo. Vsak mali korak je mali, ljudje se hitro zaciklajo... Kava s prijateljem ni nič takega, objem ob snidenju/slovesu tudi ne (ja, se strinjam, je drugačen, če je samo prijateljski, samo si predstavljam, da se te stvari lahko spremenijo)...
Ti si mnenja, da je treba za vsako prevaro poiskati izgovor, jo opravičiti, ker smo pač vsi zmotljivi in si zraven še vztrajno mazati oči z izmišljotino, da nas ima partner še vedno do daske rad , kljub temu, da se daje dol in si deli intimne misli in trenutke z drugim.
Ne vsake, tega nisem nikoli napisala. Rekla sem, da niso vse prevare take, kot jih opisuješ ti. So tudi taki ljudje, se strinjam in bi bilo grozno živet z njimi, ne samo zaradi prevar, tudi sicer. Ampak so tudi drugačni ljudje, ki so enkrat kiksinili in bi bilo škoda zato vse skup stran vršt. Kako vem? Ker sem se že pogovarjala s kakim varajočim/čo in vem, da so vsi brez izjeme zelo trpeli. NIhče od njih si ni želel končat svoje zveze in vsem je bilo žal. Naredili so pač napako, veliko, ki je zelo prizadela partnerja, vseeno pa je bilo nedvoumno jasno, da ga/jo imajo zelo radi. To trdim: da prevara ne pomeni avtomatsko nespoštovanja in neljubezni. Lahko je, velikokrat pa tudi ni. Če prebereš karkoli o tem, boš videla, da se strokovnjaki tu kar strinjajo.
Imaš izredne narcise, ki mislijo, da jo lahko odnesejo s čimerkoli, ja. In s takim bit nima smisla, pa če te je že prevaral ali pa če te še bo. Imaš pa tudi normalne ljudi, ki nočejo drugim nič slabega, vendar je lahko situacija zelo kočljiva. Frodo je enkrat pisala o primeru, kjer sta se dolgo dobivala dva, ki sta imela invalidna partnerja. Vedela sta, da si partnerja ne želita, da bi bila onadva celo življenje brez seksa, vendar sta vedela, da bi ju odkrita afera vseeno prizadela. Nihče ni želel svojega partnerja pustit, ker sta ju imela rada. Ko sta partnerja umrla, je zdravi par zaživel skupaj. Si res prepričana, da bi bilo boljše za vse vpletene, če bi se že prej razšli? Invalidna partnerja ne bi imela nikogar, ki bi jima karkoli pomagal in bi se počutila osamljena, zdrava bi imela slabo vest in bi jima bilo hudo, ker sta imela partnerja rada,... Po moje so naredili to, kar je bilo v dani situaciji najboljše... Bi si želela, da me lubi pusti, če si zlomim hrbtenico? Ne. Bi si želela, da zato nima več seksa, če meni do njega ne bi bilo? Ne. Bi si želela, da bi se silila v seks, ki mi ne bi bil všeč? Ne. Stvari niso vedno tako digitalne. To je malo skrajen primer, vendar imaš veliko manj skrajnih tudi okoli sebe in niso vsi pezdeti.
Kolegici po porodu ni bilo do seksa zeloooooo dolgo. Svojemu možu je rekla, da naj si poišče kako drugo. Si je sicer ni (je moj prijatelj), vendar si čisto predstavlja, da bi se mu takrat lahko zgodilo. Pa ima ženo zelo rad, kot jo je imel takrat, še zdaj sta skup in sta srečna, on še vedno pravi, da je dobil to, kar si je želel: da se zbudi ob ženski, ki jo ima najrajši, da je zanj še vedno najlepša. Tudi če bi takrat karkoli imel, bi še vedno čutil enako. In to bi bilo škoda stran vršt.
Enkrat za trenutek poskusi pogledat malo širše: da niso vsi taki primeri kot jih poznaš. Jaz ti priznam, da so tudi taki. Priznam, da je v veliiiiko primerih po prevari boljše samo zapret knjigo. Vendar ne v vseh primerih. In ne gre zame - zaenkrat kolikor vem, me ni še nihče prevaral, kljub temu, da so vedeli, da to ni deal braker - pač sami niso želeli. Gre za tiste, ki naredijo napako, čeprav imajo partnerje radi. Ker je nefer rečt nekomu kaj čuti - to ve on/a sam/a. Lahko ti prevaro vidiš kot izraz tega, vendar ni pri vseh ljudeh tako. Različne meje imamo.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/