IZVIRNO SPOROČILO: patrino
Ravno to pravim! Da smo različni! In čeprav meni priimek in poroka ne pomenita nič, tebi in avtorici teme pomenita. In podpiram tvojo poroko in podpiram njo, da spremeni priimek, če tako ni ok.
Ja točno to. Avtorica želi spremeniti priimek otroku, ker njej ne paše ta priimek. Ne gre za želje otroka temveč avtorice.
Ja, logično, da gre za željo matere! Od nekajletnega otroka pa se menda še ja ne bo zahtevalo tako zahtevno odločanje, kot je izbira priimka!
Ker od mater se (praviloma) pričakuje, da bodo delovale v dobro svojih otrok. In to dolgoročno. Kar pomeni, da če želi zaščititi otroka pred (precej verjetnimi) žalitvami okolice, se tega najverjetneje loteva zato, ker želi svojemu otroku dobro, ne slabo.
In glede na to, kako so postopki v Sloveniji zastavljeni in pogosto dolgotrajni, je seveda veliko bolj smiselno, da mama, če ve, da bo otrok imel zaradi priimka težave, začne zadevo reševati še dovolj zgodaj, da otrok ne bo deležen še več posmeha in pripomb, ko bo njegov priimek bolj uporabljan in bo sprememba dejansko bolj očitna. Tak je npr. prehod v šolo.
Otroku lahko posmehovanje, tako s strani vrstnikov kot odraslih, precej zagreni življenje ter poslabša samopodobo.
In takrat reševati nastalo situacijo je veliko težje, kot sedaj, ko je otrok še precej majhen.
Toda vse zato, da bo mama srečna.
Ne, ne (samo) za to.
Ampak veliko bolj za to, da otrok ne bo nesrečen.
In kot že napisano, sploh glede na to, da oče zelo nerad vzdržuje stike z otrokom - verjetno se glavnina dogajanja ne bo odvijala v njhovi dnevni sobi, ampak precej daleč od samega otroka, torej na sodišču, CSD ipd.
Ja, zagotovo pa zna biti kak dan tudi naporen, stresen.
In, če je mama naredila napako enkrat v preteklosti, mora le-ta njo in otroka res vidno zaznamovati celo življenje?
Motilo ga je, da se njegovemu očetu ni zdelo vredno, da bi mu dal svoj priimek.
Glede na tvoj zapis ni bil ''krivec'' za (ne-)izbiro priimka oče, ampak vajina mama.
In ker se je vajina mama odločila, da bo njen priimek boljši za sina, njemu pa to ni bilo všeč, posplošuješ, da imajo tako stališče, da je bolje imeti očetov priimek, vsi otroci ločenih staršev?
Kaj pa, če se je (objektivno) izkazalo, da je bilo vendarle bolje, da je otrok imel priimek po mami, da so mu / ji / jima bili prihranjeni kakšni drugi problemi zaradi tega?
Sta kdaj vprašala mamo, kakšnim problemom se je morda zaradi tega izognila?
Priimek ni tako nepomembna zadeva, kot morda večini deluje.
Poznam punco, ki je zaradi svojega očeta kot odrasla šla spremenit svoj priimek, da jo (neznani) ljudje niso več povezovali z njenim precej razvpitim očetom.
In poznam drugo punco, ki se po ločitvi ne želi ločiti od svojega precej slavnega, četudi tudi razvpitega priimka, ker ima zaradi njega pogosto ugodnosti ali posebno obravnavo.
Mojega očeta so zaradi njegovega priimka zelo zafrkavali celo mladost. Takoj ko je bilo mogoče, torej ob polnoletnosti, si ga je spremenil. Priznam, da sem zelo vesela, da je to naredil, saj je tako meni bilo prizanešeno precej posmehovanja.
< Sporočilo je popravil petea -- 30.5.2016 15:53:49 >