Mislim, da v tem primeru niti ni neke posebne potrebe po posvojitvi, saj bi za otroka skrbela stara starša.
Kolikor se spomnim burne razprave pred zadnjim referendumom, stari starši po zakonu niti ne morejo posvojiti vnukov, saj bi se s tem porušila (uradna) sorodstvena razmerja.
Lahko pa postanejo njihovi skrbniki (in rejniki).

1. Poznamo dva tipa rejništva; rejništvo kot rejništvo in rejništvo z možnostjo posvojitve. Dva primera poznam, ki sta posvojila v Slo, in v obeh primerih je par imel otroka najprej v rejništvu, šele nato so otroka posvojili.

2. Ja, res je, da tukaj potrebe po posvojitvi ni, če gledamo s strani starih staršev, živega očeta ipd. Vendar se posvojitve praviloma zgodijo na željo posvojiteljev, a ne? Nek par si pač želi otroka. Ker slovenskih otrok za posvojitev primanjkuje, poleg tega pa vsak hoče posvojiti čim mlajšega otroka, sta tale dva dečka kar zaželena roba.

CSD zaradi varstva zasebnosti vpletenih ne more in ne sme dati vseh podatkov....zato smo omejeni le na enosstransko poročanje v stilu rumenega tiska....ljudje pa nimamo pogled v celotno zadevo, še manj se nam sanja o postopkih in pod vplivom čustev nasedemo medijski manipulaciji, ki je daleč od objektivnosti, ker ko se novinar v svojem članku postavi zgolj na eno stran, ni več objektiven in potem članek sestavljajo besedne zveze " naj bi"...in prilepljeni citati, ki se niti mogoče ne nanašajo na "naj bi"....

Kar se tiče posvojitev iz rejništva...csdji temu niso naklonjeni, ker je njihova "primarna" dejavnost, da se otrok vrne k biološkim staršem...imamo pač tak sistem....in vsi, ki so posvojili otroke iz strojništva, so se kar precej bodli s sistemom in csdjem...ker za csd je rejništvo začasna rešitev, namenjena zgolj vzgoji in skrbi za otroke, kjer čustva ne smejo biti prisotna...ker otroka iz reje lahko csd hitro vzame, ne glede na čustveno navezanost rejnikov.....zato je rejništvo z možnostjo posvojitve vedno dvorezen meč...še posebno, če gre za otroke z živimi starši...

Lej, liliana, imaš sicer prav, da se nekako teži k temu, da se otroka vrne biološkim staršem, sploh v preteklosti je to veljalo, zdaj pa se trendi očitno obračajo.
Kot sem rekla, zelo malo otrok je v slo, ki bi bili na voljo za direkt posvojitev, še če se starši odrečejo svoji pravici, imajo v vsakem primeru 1 leto časa, da si premislijo.
In kot sem rekla, poznam dva primera, kjer je zadeva potekala tako (no, ena v bistvu še poteka, otrok je še v reji trenutno) in v obeh primerih lahko rečem, da gre za meni "bližnja" primera, torej rejnike/posvojitelje dobro poznam.

Posvojitelji in rejniki gredo skozi skoraj identičen postopek in izobraževanje.

In povprečna starost otrok v rejništvu je 12 ali 13 let.....tisti, ki pa želijo posvojiti otroke, pa želijo mlajše......

Je pa dobrodošlo, če se stvari obračajo na bolje in nima starš do 15. ali 18. leta otrokove starosti se odločati, ali bo skrbel zanj ali ne......ker nekoč je imel starš čas 10 ali več let, da se je odločal, če bo za otroka skrbel ali ne......vem, da je bilo v družinskem zakoniku omenjeno, da se to zmanjša na 3 leta (samo se ne spomnim v katerem, če v tistem, ki smo ga na referendumu zavrnili ali pa to celo velja danes)......


So pa zgodbe otrok, ki so na CSD vse žalostne......

To me pa res veseli, da se kaj premika, ker v takih primerih gre bolj za uveljavljanje lastniške pravice, pa še nobene odgovornosti nimajo. Otrok pa nekje hibernira, nikomur ne pripada.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

hm ...

Kot prvo, da se razume, da nikakor nisem za to, da se otrok kar tako jemlje od starih strašev in daje v rejništvo. Po mojem mnenju, je rejništvo tista zadnja skrajna varianta. Najprej so tukaj tete in strici, babice, drugo sorodstvo, botrice, .. in potem rejniki.
Kot drugo, verjamem (moram) v sistem, čeprav vidim, da se dogajajo napake, ki jih moramo dostikrat popravljati oz. upam, da bo sistem deloval v primeru, da se nama kaj zgodi. Torej, da gresta otroka k babicam, teti ali botrici.

Ker delam v določeni pisarni, kjer vidim doživim, berem marsikaj, pa naj napišem samo to: Ničesar se ne zgodi čez noč. Tukaj so obvestila, pozivi ... z raznih inštitucij. In seveda, je potrebno na papirologijo, klice odreagirati in takrat iskati pomoč. Enako se zgodi ob raznih odvzemih nepremičnin, rubežu, "metanjem" iz domov. Ničesar se ne zgodi čez noč. Vsaj 4 raznorazni dopisi (v kar precej širokem obdobju), obvestila, opozorila pridejo, preden se "ukrepa". In ljudje ukrepajo, kričijo, tožarijo, iščejo medije, ko je prepozno. A prej pa mrtvo hladno ignorirajo papirje in pozive. To me moti.
In verjamem, da je bilo enako (žalostno) tudi v tem primeru. Ne verjamem, da obstaja res kdo tako podel, da kar mrtvo hladno odvzame otroka starim staršem po tem, ko sta ta doživela že najhujšo nočno mora, kar jih lahko doži otrok - umor svoje matere.

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Ničesar se ne zgodi čez noč. Tukaj so obvestila, pozivi ... z raznih inštitucij. In seveda, je potrebno na papirologijo, klice odreagirati in takrat iskati pomoč. Enako se zgodi ob raznih odvzemih nepremičnin, rubežu, "metanjem" iz domov. Ničesar se ne zgodi čez noč. Vsaj 4 raznorazni dopisi (v kar precej širokem obdobju), obvestila, opozorila pridejo, preden se "ukrepa". In ljudje ukrepajo, kričijo, tožarijo, iščejo medije, ko je prepozno. A prej pa mrtvo hladno ignorirajo papirje in pozive. To me moti.
In verjamem, da je bilo enako (žalostno) tudi v tem primeru. Ne verjamem, da obstaja res kdo tako podel, da kar mrtvo hladno odvzame otroka starim staršem po tem, ko sta ta doživela že najhujšo nočno mora, kar jih lahko doži otrok - umor svoje matere.

Tudi meni se tako že od vsega začetka dozdeva...

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Tega primera ne poznam, piše pa, da ni bil razlog za odvzetje starost. Nimam pojma, kako je bilo tema otrokoma pri babici in dedku. Odpeljejo pa res večinoma na tak način, zato da se izognejo zdraham, ki jih delajo starši/stari starši, ki otrok seveda nočejo dat in potem je otrokom še težje in se še bolj bojijo, kaj bo zdaj z njimi. Tako so mi razložili na csd, ko sem spraševala za rejništvo (ne da bi svoje dala, da bi kakega vzela v rejništvo;). Takrat so mi tudi povedali, da večinoma so družinska rejništva in da če se le da, grejo otroci k sorodnikom, ki jih poznajo. To naj bi bila praksa in da so babice in dedki v bistvu večinski rejniki. In da to v večini primerov deluje. Mi je pa razlagala za primer, kjer je skrbništvo nad otrokom, katerega mama je v zaporu, želel njen oče, ki pa ima službo, zaradi katere ga nekaj dni na teden ni doma. Jim dam prav, da to res ne bi bila dobra rešitev in konec koncev so ga hvalabogu prepričali. Ne vem, kako je tu in enako kot patrino se mi zdi, da zna bit kaj drugega zadaj... Ni nujno, lahko pa je: psihološko gledano: nasilneže si večinoma izberejo ženske, ki so imele slabe izkušnje v otroštvu. Če stara starša ponavljata vzgojo, potem lahko res ni dobra... NE rečem, da sta onadva kriva za smrt svoje hčerke, sploh ne! Samo da je povprečje tako, da govori v prid tej možnosti, da mogoče ni bilo vse tako tipi topi lepo, kot pravita...

To je res in res je grozno. Ampak trenutno je tako urejeno, čeprav je bolano. BOlano je za moje pojme tudi, da se ne vzame otroka mami, ki ga proti njegovi želji vozi na obiske k očetu, ki sedi zato, ker je spolno zlorabljal tega otroka. Ampak to se dogaja, tu in zdaj.


Ne me hecat, resno?! Mi smo živeli na 38 kvadratih, 5 ljudi - csd je to vedel in se ni nihče nikoli obregnil v to! Hvalabogu, da so na tistem csd bolj normalni ljudje...


Ja, to mi je tudi razlagala na csd - da je težko, ko starši dosežejo minimalne standarde, ki jih morajo dosegat, da dobijo otroka nazaj, rejniki pa seveda otroku ponujajo maksimum in potem ne razumejo, kako ga lahko csd da iz njihovega polnega okolja nazaj v tisti svinjak... Da so to precejšnje stiske rejnikov - kaj v tako ga boste zdaj dali? Pa mu pri nas nič ne manjka...

Rejnika tu nič ne vprašajo. O tem odloča csd in jim lahko le zaupaš, da vejo, kaj delajo. Moje izkušnje z ljubljanskimi csdji so zaenkrat dobre, povsod so bili normalni ljudje, na moja vprašanja so mi lepo odgovorili in razložili, zakaj je kaj dobro... In dejansko - če gledam iz vidika otroka - da ga starši/stari starši nikakor ne bodo dali na lep način, pa da vejo, da je to zanje dobro, je gotovo manj stresno, če ju odpeljejo iz vrtca kot če se kregajo vpričo staršev, kličejo policijo itd... To pusti še večje traume. In glede na to, da pravijo, da so otroci radi v prehodnem domu, kamor dajo otroke za največ 2 tedna, pač da najdejo primerne rejnike, si človek misli, da verjetno je tem otrokom vseeno tam boljše, če so radi tam... Mislim, da si mi ne moremo čisto predstavljat, kakšno grozo vse lahko preživljajo ta mala bitja... Ker nam na kraj pameti ne pade kaj takega počet...

Spomnim se primera izpred let, ko so odvzeli 7 otrok tisti orto krščanski družini, kjer sta starša iz njih hudiča izganjala... Tam je bil tudi najprej csd groza, da so kar odpeljali otroke, pa da so jih ločili (povej mi, kje boš pa našla rejnike, ki imajo iz danes na jutri na razpolago 7 postelj?)

Stike naj bi s starimi starši še imeli, verjetno pa morata vložit kak papir in to zna trajat in boljše bi bilo, če bi šlo hitreje.


Tudi sama sem tako razumela. Kar je direktorica povedala, je, da ni bila razlog starost. In tudi pri velikosti stanovanja za rejnike niso tako grozno zahtevni, bolj gledajo druge stvari.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Po pravici povedano, je mene to najbolj zmotilo: najprej sta govorila o tem, kako je njima hudo, ker zdaj nimata svojih vnučkov... Šele potem čez nekaj stavkov, da to pa verjetno tudi malima ni fajn... CSD mora pa gledat, kako bo otroku najbolj fajn, ne starim staršem...


Gotovo. Vendar, če so ugotovili napako, jo je boljše čim prej popravit, ne pa čakat še žnj časa...


Zelo mogoče bi bilo to najboljše zanju. Da postane ta del njunega življenja nekaj, kar ju bo sicer zaznamovalo, vendar se ne bo vleklo naprej, da imata možnost začet še enkrat, na novo, z ljudmi, ki ju imajo radi, brez sovraštva.


To je res in tudi preverjajo, ali je ta motiv zadaj in če je, te ne vzamejo, vsaj tako so mi razložili. Vseeno mislim, da se stvari spremenijo, ko imaš otroka doma in čeprav ni tvoj, je v bistvu tvoj in ga imaš rad kot svoje in seveda bi ga potem obdržal, če starši ne bojo dosegli svojega minimuma... To je tudi en mojih glavnih pomislekov pri rejništvu...

Sama sem sicer pristaš odprtih posvojitev - mislim, da je to manj stresno za vse: mama ve, kam bo šel njen otrok in je ne skrbi, lahko ima neke stike z njim, otrok ve, od kod prihaja in razume razloge, zakaj se je odločila za to, da mu nudi boljše življenje in ima hkrati vse to, kar bi mu sama rada dala, pa ne more, posvojitelji pa lažje dobijo otroka in lažje je otroku razložit, od kod je, zdravstvena anamneza je boljša (ker dostikrat se zdr. težave in nagnjenja k boleznim pokažejo šele čez čas, potem ko je otrok že zdavnaj o posvojitvi in teh podatkov potem ni nikjer, bi p amogoče otroku rešili življenje) itd...


Jap, to je zame malo nemogoče (skrbet za otroka in se ne čustveno navezat nanj, še na otroke prijateljic se:D)... Če bi si otrok želel nazaj k staršem (csd pravi, da večinoma si, kadar se seveda starši sploh trudijo za to) in vidiš, da se starši trudijo (nekateri se zelo, samo ne znajo) in mu ne bo slabo pri njih, potem še nekak preneseš, bolj me skrbi za recimo moje otroke pri tem, zato se (še) nisem odločila. Je pa res, da v principu naj bi mu dal vse, kar rabi (v kar štejem ljubezen), vendar pa kasneje recimo rejnik in otrok nimata nobene pravice, da bi se še videvala, če starši tega ne želijo...


To pa ni čisto res! Posvojitelji rabijo ne vem kake zdravstvene preglede, če se ne motim, rejnikom tega recimo ni treba... Sem spraševala, če moram bit čisto zdrava za to, itd...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Enako tudi meni....in tudi CSD se odvzemov na tak način izogiba in se jih posluži "v sili"....ker običajno sprožijo "notranji nadzor" in to ni ravno nobenemu všeč, da je predmet inšpekcije.....

Samo še to čakam, da kdo napiše, da so to naredili državni uradniki s 3k plače vmes, ko so se hoteli med FCB chatanjem malce pozabavati in iti na sveži zrak.
Ok, konec heca. Kot študent (socialnega dela) sem imel enoletno prakso na CSD Jesenice. Da, dogajale so se take, skorajda identične situacije, kot tu omenjena. O vsebini in postopkih so tudi v "mojem" času pisali mediji, zbirale so se peticije, podpisi, skoraj demonstracije...ampak tisti, ki smo imeli vpogled v dogajanje, hodilio na teren, večkrat, v dokumentacijo, smo jasno vedeli, da je bil (ta ali oni) ukrep edini možen in da, povsem strkovno utemeljen. Tudi v skladu z doktrino socialnega dela in obstoječo (pametno) zakonodajo. Ampak kako naj to kar sem vedel - in vedel sem pač veliko, verjetno skoraj vse - razlagam znancu za šankom, ki je pol ure prej podpisal peticijo? Verjetno bi šel kot pooblaščena uradna oseba, zavezana varovanju podatkov, že nasledni dan v čuzo. Ne bom rekel, da gre za enako štorijo tudi v koroškem primeru, vsekakor pa realno dopuščam možnost oziroma celo verjamem v veliko verjetnost, da imajo strokovnjaki boljši vpogled v dotično zadevo, kot jaz. Tudi zaradi tega se bom vzdržal komentarjev, sodb, podpisovanje peticij...

Seveda se mi enake zadeve dogajajo tudi sedaj, le da gre za malenksot drugačno področje, problematiko.

Evo my 5 cents.

Tako je. To so v vsakem primeru zelo težke odločitve, PREDVSEM za tistega, ki jih sprejme. To je zadnji izhod.