IZVIRNO SPOROČILO: liliana
.če se pa ne motim, ste tudi vi imeli podjetje, predvidevam, ker si večkrat pisala o tem, kako ste živeli pred leti "na veliki nogi", zato ti je pehanje za dobičkom znano iz prve roke verjetno......
Motiš se. Zelo. Prvič, poleg moža s povprečno plačo sem bila samo zaposlena in samo v JS in samo za povprečno plačo (v službi nisem nikoli napredovala imela sem vseskozi plačo začetnika, vendar za slovenske razmere pač povprečno) in drugič, da mi je iz prve roke znano pehanje za dobičkom.
Če kaj, ampak tukaj pa res prisegam pri svojih treh otrocih, možu, očetu in na pokojno mamo, mi je pa pehanje za dobičkom nekaj popolnoma tujega.
In ker sem taka, kot sem, se mi je takrat ob dveh povprečnih plačah zdelo, da živimo super. In smo tudi živeli, kajti živeli smo zelo podobno, kot živimo danes, zato nam je denar "ostajal" in smo si večkrat kot danes lahko privoščili kakšne bombončke, kot sama temu pravim. Torej brez večjega odrekanja smo si lahko privoščili določene stvari (daleč od big foot), ki pa nam veliko pomenijo in nas osrečujejo - npr. komot smo šli smučat za kakšen dan (ker smo 5-članska družina, si tedenske smuke kljub vsemu nismo mogli več privoščiti oz. smo izbrali raje drugo prioriteto)), lahko pa smo šli na kakšen tedenski road trip po bližnjih evropskih državah ali za teden dni na Korziko, 4-5x na leto v oštarijo na kosilo, zdaj morda samo še 1-2x (so otroci zrasli in več pojejo

) ... skratka nič velikonožnega.
Tudi novega avta nismo vzeli na kredit, ampak kupili starega, rabljenega v rangu, kolikor smo pač imeli keša, nismo si opremili na novo stanovanja, nismo si vsako sezono omislili nove garderobe, isto sem hodila 2x na leto k frizerju kot zdaj ...
ampak ja, živeli smo veliko bolj brezskrbno in meni je to pomenilo živeti "na veliki in predvsem varni nogi".
Če bi se resnično kdaj pehala za dobičkom, potem bi si izbrala tudi drugega moža
Pa tudi službe ne bi zavrnila iz čisto moralnih razlogov - ker se nisem počutila na tistem področju dovolj kompetentna in suverena, ampak bi v slogu naši za bogastvom pehajočih politikov in elite samozavestno sprejela delo, ne glede na to, koliko škode pustijo za seboj ...
Morda sem čudna, morda sem res redek biser

toda verjemi mi, ne želim si jaht ne Dubaja ne armani oblačil. Ne želim si tedenske manikure in kozmetičarke, ne želim si poršeja ... želim si le, da bi lahko delala tisto, v čemer se počutim najboljša, ker le tako lahko dam max od sebe, in da bi lahko živela mirno in dostojanstveno ... ter si sem pa tja privoščila kakšen skromen kiki bonbon.
Zatorej ... nikoli in nikdar ne bom razumela tega materialističnega sveta. Nikoli in nikdar. Je vse prepucavanje zaman.