Ne, ne špajz ne hladilnik nista zaklenjena, le da je v špajzu še večina stvari na policah, ki jih ne še ne dosežeta, v hladilniku pa razen jogurtov ni nič uporabnega, s čimer bi si lahko sami postregli, saj je na primer kruh trenutno še na nedostopnem mestu, zaradi triletnice namreč nožev še ne puščamo na dostopnem mestu. Ostala hrana pa je večinoma v visečih omaricah, ki jih trenutno še ne dosežeta, a pravzaprav je vse to drugotnega pomena, kar sem hotela povedati je, da smo starši tisti, ki moramo privzgojiti otrokom pravilen odnos do hrane in odločati o tem, kaj, kdaj in koliko otrok zaužije. Priboljški so pri naši hiši, skoraj vedno so na zalogi domači piškoti in pecivo, ker rade pečemo, a omejiva količino, da ne pride do prenajedanja.
In da enako velja za odnos do gibanja, da smo mi tisti, ki moramo otrokom s svojim zgledom in vključenostjo pokazati, da vsakodnevno gibanje del zdravega načina življenja. Vse pogosteje namreč starši zgolj vključujejo otroke v organizirane dejavnosti, sami pa zato ne storijo veliko. Saj ni treba, da so vključeni v organizirane dejavnosti, če jih vsak dan peljemo ven in jim omogočimo gibanje na zraku. Če so bolj ležernega tipa, pa jih moramo tudi spodbuditi in "prisiliti" v to.
Včasih je rada tekla? Kaj pa se je zgodilo zdaj?
Meni se zdi kar malo zaskrbljujoča izjava za otroka pri 5 letih, ki naj bi bil večino časa v gibanju. Ti si tista, ki odločaš o vseh teh stavreh: koliko je pred TV, koliko hodi v hladilnik in shrambo ter koliko teka. Zdaj je še čas za ukrepanje, ko so večji je veliko težje.