IZVIRNO SPOROČILO: Neza007
Petea a si mogoče psihiatrinja (sam vprašam, nič napadalnega), ker jih tako zagovarjaš.
Ne, nisem psihiatrinja. Ne zagovarjam jih (na vse pretege).
Napisala sem, da ni nič narobe, če si človek v stiski poišče strokovno pomoč, če svoje stiske ne zna sam razrešiti. Kopiram svoj citat:
IZVIRNO SPOROČILO: petea
zakaj bi naj bil obisk psihiatra, psihologa ipd.
Torej psihologa, psihiatra ali kakšnega drugega terapevta.
IZVIRNO SPOROČILO: Neza007
Resnično sem mnenja, da se take težave da rešit tudi na drugačen način, kot je pogovor s prijateljico.
Ja, včasih se da. Ne pa vedno.
Ker avtorica teme je zadevo verjetno že govorila o tem s kakšno prijateljico pa jo zadeva še vedno muči.
Prijatelji(-ce) so čisto v redu zadevo za drugo mnenje, problem pa je lahko, ker so vseeno lahko pristranske in potrjujejo vtisom, izjavam prevarane žene.
Strokovnjaki pa - oz. vsaj naj bi - na zadevo bili sposobni pogledati z druge plati in bolj objektivno razjasniti problem ter paciente zvoditi skozi postopek zdravljenja, razsvetljenja ali kakšnega drugega prebujenja.
Sama sem deležna obravnave psihologa kot najstnica in meni je bila to pozitivna izkušnja, saj sem to takrat potrebovala in mi ne moji domači ne okolica ni znala pomagati pri moji težavi.
Sedaj spremljam težave svoje sestre, ki svoje travmatične izkušnje izpred nekaj let ni ustrezno predelala, sedaj pa se ji je sesulo telo in je verjetno utrpela trajne fizične posledice. Pa je o svoji travmi veliko govorila tako z družino kot prijateljicami, a v resnici ni nikoli ustrezno razčistila določenih dilem, ki jo morijo že leta. A je šele sedaj očitno dosegla tisto točko, ko je pripravljena priznati, da rabi strokovno pomoč, da 'počisti svoje podstrešje'.
Očitno je še precej razširjeno razmišljanje, da nam na vseh področjih lahko pomagajo strokovnjaki, samo same sebe pa moramo spraviti v red sami.