Mama si je kar sama odgovorila. Sicer nisem bral odgovorov ostalih uporabnikov ampak nekje na sredini je zapisala, da so se dogovorili, da risanke ne bo preden ni umita in zrihtana. Ali je pri tem ostalo? Ne. Torej njena beseda ne velja in ČE NI PRVIČ ZAKAJ BI POTEM DRUGIČ? Otroci so prebrisani. Ne jih podcenjevati. Imam enako stare in včasih se vprašam ali je moja naloga res le to da ves čas zgledam kot "terorist", ki se točno drži dogovrjenega (ne vem kako naj enostavneje povem tako da ne jemati dobesedno ).

Otroci so super! Škoda, da tako hitro rastejo..

_______________________
Iztok
poskusite narediti spletno stran brezplačno z web5.si

Ja Mika to z urgenco pa tudi mi dobro poznamo. Smo imeli dobro leto s srednjim ta smo bili skoz na urgency, sedaj samo da si kaj naredi najprej joj ne saj je dobro ni treba k zdravniku.
No ja z mlajšim pa nas iz vrca sploh ne pokličejo več ker ima itak vsak dan kakšno novo buško ali pa ornk prasko. Si je pa opekel in sva šla na urgenco seveda je bil doma jok ker je imel res cello dlan ornk opečeno. Tam pa k da sva prišla na zabavo. Zdravnik verjet ni mogu že v operacijski je mali ferbec gledal kaj delajo, pri prevezah je vedno sodeloval. I še sedaj samo da je kaj sprašuje a greva k zdravniku, on bi bil skoz tam.
Pa kljub temu da je skoz pobuškan en in drug niso nič na miru skoz letajo in skačejo.

Sva pa ugotovila da če se manj vidijo, da so vsak na svojem koncu cel dan, da potem zvečer letajo do onemoglosti. Pa večjadva imata skupaj sobo in se nikakor ne moreta umirit, si imata toliko za pogovort. Ne vem se pač pogrešajo in to je do ene mere razumljivo. Je pa tudi res da mi bi pa radi da se umirijo in zvečer ob uri zaspojo.

Mi hvalabogu niso na urgenci ker je mulc full spreten, kot mala opica je. Pade full in mu ni nič, razen kakšne buške. Je bilo pa zadnjič kar malo čudno, sva imela sistematiko in se je moral slečt, pa ga začne gledat in je bil ves v modricah... Je izgeladalo kot da ga doma pretepamo

Naš ko je bil še mlajši(kakšne 2,5l) se je enkrat zjutraj zbudil, ob petih, šestih in šel ven. Mi še vsi spimo, mene je kar pokonci vrglo ko sem ga čula kako se dere pri sosedih maamamamma ob šestih zjutraj... Seadj ko je večji kar pobegne k sosedom, kar naenkrat ga ni... Pa nič ne pomaga da mu 100 krat na dan rečem da ora prej povedat..Hvalabogu da smo na vasi pa vsi vedo kam spada. Pri kakašnih 3,5l (šele dobro se je naučil vozit kolo) me enkrat poklice mama, pridi pogledat kaj znam...Pridem ven, on se pelje po cesti tako da z eno nogo stoji na sedežu, drugo pa v zrak (kot lastovka) in se spušča navzdol...Ma, skor me je kap, sploh ne vem kaj bi bilo če bi kakašne avto prišel Ko je bil še majhen (pa še sedaj večkrat) mu kar preventivno dam na glavo čelado, ziher je ziher

< Sporočilo je popravil skuštrana -- 24.4.2014 15:20:30 >

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Oprosti, ampak s tvojim otrokom ni nič narobe, s tabo je. Ti in mož sta tista, ki morata odločno postavit meje in se tega držat. Ma kakšen hiperdiper sindrom neki. Pri vama manjka ene 4 leta vzgoje. Ti si šef, otrok ne, pri vas je pa obratno.

Čaki mal, enkrat pišeš, da ne dovoliš v spalnico in skakat po postelji, spet zdaj, da greš pa tja in nadzoruješ. Ja a ti ne prikaplja, da otrok ne more vedet, kdaj je lahko not in kdaj ne. V spalnico se ne hodi, po postelji se ne skače, pika, amen. Seveda moraš pa poleg kazni in doslednosti (to po prebranem sodeč definitivno nisi) uvest tudi pohvalo in seveda pravičnost. V takšnih družinah, kjer je starejši otrok naporen ponavadi štapcirajo in kritizirajo samo tega, mlajši pa hvata krivine in se šlepa na starejšega. Otrok rabi jasno določene meje in jasno določena pravila. Seveda so nekatere stvari stvar pogajanj, nekatere pa niti pod razno ne.

Aja, pa pri nas je najmlajši kmalu petletnik "s sindromom", sam jest ne jamram ob njegovih vragolijah čeprav sem že doktoriral, magistriral in diplomiral z njim. Nazadnje sva imela dretje pred Konzumom sredi Murterja, ker mu ni jasno, da če gremo s kolesom v mesto mora vozit po pravilih. Je kolo letelo v smetnjak, ker sem mu to pač obljubil po neštetih pridigah, kaj vse se lahko zgodi... (da ga bom prodal je precej neverjetna stvar, kontejner je pa direktni šok) No na koncu sva po pogovoru in dogovoru, da je blo to zadnje opozorilo vzela kolo iz smetnjaka in vozila vzorno, bo treba pa pred vsako vožnjo seveda ponoviti pravila, na njegovem nivoju z jasnim pogledom v oči in njegovo 100% pozornostjo in seveda zagroziti s smetnjakom.

Ker je bilo obdobje, ko si ga vlekel iz ene traparije na drugo vedno nekaj so se temu otroku zasvetle oči, ko si mu rekel...mladi mož, zdajle si bil pa ful priden... pohvala pri njemu še vedno dela čudeže. Ko smo prišli z mesta nazaj je seveda padla" Mladi mož, tko pa veliki fantje vozjo kolo, čestitam" in padla je petka. Vem, da bo treba to še vsaj 20krat ponovit, sam je moja dolžnost, da to počnem.
Je pa spet druga stvar res, naloge, ki so bolj za otrasle ga veselijo (sesa avto, tko kot avto posesa mali, ga v nobeni pralnici ne, zlaga posodo iz pomivalca, se od čisto malega sam oblači, si spakira kufre za na morje...

Lahko pišem prigode cel dan, tud kak siv las imam, samo zgovarjanje na neke sindrome je blo zame nesprejemljivo, pa čeprav sem bil oziroma sva bila z ženo že precej obupana. Doslednost, veliko energije, pravičnost, opravičilo, ko so živci popustili, ker smo samo ljudje in ne stroji in marsikaka čez rit, ker je to edino palilo v določenem obdobju, zdaj je že prevelik za to in zadnje leto se da z njim veliko dogovorit in pogovorit. Je pa res, da ko ga zgrabi trma, pali ne takoj zdaj, drugače bo to in to, ker ga briga, ampak imaš minuto časa in se potem odzove v nekaj sekundah. Pritisk mi pa dvigne takojšnje označevanje z nekimi sindromi. Aja, pa pri avtorici pogrešam moško roko, kje je mož. Imam občutek, da je nekje v podrejenem ozadju.

Iz zdravih otrok delamo bolne.
Se strinjam tudi z zadnjim opažanjem.

Sicer pa idealnih otrok ni, tako kot ni idealnih staršev.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Ja, nažalost je tako. Tvoj zadnji stavek je pa zelo resničen, ker seveda nismo roboti, ampak ljudje.

Kalbo popoln podpis pod vse napisano
sem že sama hotela komentirat, da je čisto normalna petletnica, pa se raje ugriznem v jezik, ko vidim kam pes taco moli- beri: najlažje je otroka označiti, da "ni normalen"

Končno je nekdo napisal da je normalna 5 letnica, živahna, ampak zato ni nič narobe z njo.
Ker ko sem jaz to napisala in potem šele brala komentarje drugih sem si mislila sedaj bodo pa še za moje rekli da so za psihologu in da imajo cel kup enih sindromov.

Res se mi zdi da je obdobje ko bi imeli permasivno vzgojo potem pa če otroci ne sedijo kot pribiti, če se nam tako tisti trenutek zdi da bi mogli, so pa hiperaktivni, pa ne vem kaj še.

So pač razigrani otroci ki poskušajo meje in če jih ni pač jih ni. In ne morejo bi kar na enkrat ko bi jih pa mi imeli. Jih moramo začeti graditi od 1. dneva naprej.

Ja Kalbo pri nas je tudi že kaj šlo na Rdeči križ ali pa v smeti ker se ni ravnalo tako kot je predvideno. ali se je uničevalo ali še huje ogrožalo sebe in še koga zraven ali pa samo ne posprevijo. Se sedaj lahko sami odločijo kdo bo sobo pospravil ali midva z možem ali sami, in za čuda vedno izberejo sami .

Ko sem bila jaz majhna, so bile risanke vedno dopoldan ponovitve. In veeedno je bil problem it taprav čas v šolo. No, mama mi je rekla prvič, da je čas, treba it. Rekla mi je drugič, tretjič me je poklicala GLASNO po imenu in priimku, četrtič je prišla do mene, dobila 2x čez rit in sem šla v šolo z rdečo ritjo . Seveda, ko zdaj gledam...moja hči je začela s "podobimi znaki", razlika je le v temu, da ji ne dam čez rit (takrat ko ji - mogoče 1x na 3 mesece- mora biti res hudo), ampak se zaderem TAKOJ!!! Ali pa glasno zaderem njeno ime...se pa res ustraši, ker sem po naravi tiha in mirna. Tudi pogovarjam se zelo tiho, zato to zaleže, ker ko mi stopi na živec in se zaderem, si verjetno misli, da je pa res hudo in da mislim resno Zankrat zaleže

Ja tudi jaz sem že slišala za novo metodo (sedenje pri miru na stolu). Mogoče kdaj preiskusim pa poročam. Sem se spomnila, da sem že nekje videla tak način na tv enkrat...se mi zdi da je bil naslov Nanny - varuška angleška oddaja oz. kaj že , ki pride izurjena varuška na dom "pomagat" privgojit otroke za nekaj dni k njim domov. Bi mogla po netu mal pobrskat. Glavno spomnim se da je uporabila metodo nagrajevanja in sedenja. Ful mi je bla ušeč oddaja. Bi jo še enkrat pogledala.

Ja, tale oddaja je super! Jaz sem po TV-ju parkrat gledal "Nanny 911". Resnično dobiš hude ideje za vzgojo in discipliniranje svojih otrok