[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Spremeni med partnerjema v bistvu nič...kakor si vzameš..za naju je sprememba. To doživlja vsak posameznik drugače!
Jaz sem bila vedno proti poroki, a morda je prišlo tako obdobje, ne vem kako bi drugače razložila, ko sem začela razmišljati o tem. In vedno bolj se mi zdi, da sem storila prav.Do tega obdobja sem pa tudi jaz govorila, da je to itak brezvezen list papirja, kaj mi bo..če se imava rada...
Sicer pa, če je to nekomu želja, zakaj bi je ne udejanil?

Midva sva se poročila po letu in treh mesecih, ko sva bila skupaj. Obema je poroka veliko pomenila, tako sam obred kot tudi papir. Veliko nama tudi pomeni, da se enako piševa (čeprav ni pravilo, da moraš prevzeti priimek drugega, tako kot se ne rabiš poročit, da spremeniš priimek), in da bomo tudi po priimku pasali skupaj kot družina, ko bomo od januarja dalje trije.

sem že bila poročena. ni šlo  . zdaj imam drugega partnerja, nimam poročnega prstana pa ful laufa  . se pravi, pomembna je ljubezen in ne prstan oz. papir. včasih tudi midva govoriva o poroki, ampak oba se strinjava da poroka enkrat bo. samo ne veva še kdaj. enkrat pač. in nobeden se s tem ne obremenjuje. veva le, da se imava neeskooooončno rada. ko pa poroka bo, bo to samo najin dan. midva, poročne priče in zvečer še nekaj najboljših prijateljev. in komaj takrat jim bova povedala da sva zdaj mož in žena.

Jaz sem ločena in s sedajšnjim partnerjem nisva poročena. Nimam občutka, da bi mi zato karkoli manjkalo. Še všeč mi je občutek svobode, ki ga imam kljub temu, da imam resno zvezo in družino. Imava isti naslov, jaz bi se lahko kljub temu kadarkoli pisala tako, kot on (sprememba na upravni enoti), papir in prstan pa mi nista dokaz za ljubezen. Poleg tega je izvenzakonska skupnost tudi pred zakonom izenačena z zakonsko (glede pravic, dolžnosti, dedovanja, otrok itd.), tako, da nimava poroke zaenkrat niti v načrtu. če pa že kdaj bo, bo pa dobesedno res iz gole formalnosti in samo zato, da bova imela spomin na poročno slavje. Nič drugega. Vsaj z moje strani je tako. Ne vidim niti enega razloga, zakaj bi se kdorkoli moral poročiti. Vse je lahko enako tudi brez tega.

Naj te potolažim, da s "pildkom" (papirjem)  v roki ne bosta nič bolj srečna. Obroček pa ni veriga za srečo. Žal.

Mi smo že 8 let "koruzniki",pa zgleda,da bomo še nekaj časa,preden bomo izrekli "da".

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

točno tako

a zakaj se ga vsi tolk branijo?

pravim jaz, ki sem se po 10-letih poročila

je že boljš bit poročen, je en čist drug filing, pa še lepš se sliši, pa določene zadeve je lažje urejat
sva se pa poročila čist v ozkem družinskem krogu, zapravila mal več denarja, kr smo imeli v najtaboljši restavraciji večerjo in si privoščila 14 dni sanjskih počitnic

Jaz sem poročena in bi napisala še svoje mnenje:

Družina je taprava, pa če sta dva poročena ali ne, a imata otroke ali ne (saj otroci ne naredijo družine, ampak jo povečajo).

Poroka ni list papirja ali uradna potrditev zveze, ampak dan v življenju, ki ga nikoli ne pozabiš, če si zorganiziraš točno tako poroko, kot jo hočeš - če jo hočeš! (najcenejša je 7.500 sit, kot je taksa na matičnem uradu, najdražja pa Bog ve koliko, vse vmes je tvoja stvar). Ta dan ne doživljaš, kot katerega koli v življenju, ampak je nabit s čustvi in zavedanjem, kako srečen si, da lahko nekoga tako zelo ljubiš in on tebe - no, pa ta občutek lahko doživiš tudi kako drugače, če je atmosfera prava.

Me pa zelo moti, ko moje neporočene prijateljice ali neporočeni prijatelji, ki so v dolgih zvezah, z otroki, izrečejo kaj v smislu: "Bom pa spokala in šla..." "Jo bom pa pred vrata postavil, pa bo..." Takih besed nisem še nikoli slišala od poročenih parov. A je res, da, če si "brez papirja", potem lahko pa bolj svobodno manipuliraš z usodo svoje družine???? Vsaj tak občutek sem dobila