IZVIRNO SPOROČILO: dota

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

IZVIRNO SPOROČILO: dota

IZVIRNO SPOROČILO: patrino
.....
V začetku je ponavadi vedno težko. Čez čas pa se lahko zadeve prav fino uredijo, če le ljudje hočejo . Pri nama ponavadi ni take norije ravno zaradi tega, ker se lahko pomeniva. Enkrat kuha on, enkrat jaz. Med tem časom ko eden kuha, se drugi ukvarja z deco. Pa imava od treh kar dva šolarja, ki rabita še pomoč pri domači nalogi. Vendar ne dobiva živčnega napada, če nama kdaj kakšna smet ,posoda, cunja ostane za drugi dan. Ne zadane naju strela, če se zvečer oba ( poudarjam) treščiva na sedežno in si pogledava kakšen dober film, med tem časom ko v sušilcu čakajo cunje, da jih zloži nekdo ven.
Vse počaka...samo ljudje in mladost ne

Hani...kakor si boš postlal tako boš spal.
Točno tako, zato pravim, da če se ti zdi normalno , da imaš takole (ne)postlano, potem tudi na takšnem spi.

če pa ne razumeš poante pač ne razumeš.
[b]Mislim, da je ti ne razumeš. Osebno vem , da imaš lahko prav fino zbezljano življenje, če se ne zorganiziraš po pameti oz. če imaš za ponorjeno življenje in živčno vojno s partnerjem izgovor to, da imaš takoo naporen lajf, v resnici se ne znata zmenit in stopit skupaj, da si olajšata vse skupaj.

Nekateri enostavno nimajo služb od 7 do 15.
[u]Midva sva ena izmed njih, ki je definitivno nimava le do takrat- v večini časa. Seveda so tudi izjeme v pozitivo ( dela kdo od naju doma) ali v negativo. kar je še pogosteje ( gre kdo za več dni na seminar)

Nimajo možnosti toplega obroka na šihtu, nekateri imajo poleg tega še kar nekaj poti do šihta in nazaj. In nihče ama nihče me ne bo prepričal, da nekdo, ki dela 8+ur ina poleg tega še tričetrt ure, uro do šihta al do doma, otroke v vrtcu, ki jih mora pobrati do ure točno, po možnosti ni variante da bi eno dostavo ali odvoz opravil partner, ki mora skuhati kosilo vsaj v približno normalni uri, da kosilo ni večerja,
[b][/b]Tudi tule sva midva zraven, pa vseeno nisem do popoldne na dveh bananah in skorji kruha..Zakaj pa je potrebno , če prideš domov ob 16.00 kuhat kosilo s petimi hodi in potem čez dobro uro ( deca , ki so v vrtcu hodijo kmalu spat)še večerjo??

ko po treh bananah, dveh jabolkih in kosu starega kruha, pride človk domov in je lačen da bi vola pojedu, s kožo in rogmi skupi (ko seksa kalorije in OHje),
Če ima človek čas za dve jabolki, tri banane in kos kruha ( osebno se meni to sploh ne zdi tako malo in slabo- če smo že pri tem...)ima definitivno tudi čas pojest kaj bolj konkretnega.

da tak človek ni v časovni stiski. Sploh če želi še z otroci kaj početi
In kaj taka ženska z otroci počne? Če ji je prioriteta skuhat gala kosilo, pa potem še večerjo, pa vse pomit pa oprat...

Potem je pač treba vključiti multifunkcijski mode.

[u]ne ni treba, treba se je le zorganizirat in si postavt prioritete: npr. ali bomo danes jedli pečenko in tri priloge, ali le zelenjavno juho in šmorn, pa bo še čas za igro in druženje z muljčki[/u]

In se čist strinjam, da lahko delo počaka... sam **** je ker se samo ne bo postorilo. Tist kup cunj v sušilcu ne bo sam zlezu ven in se pospravil v omare. No vsaj jaz nisem s stanovanjem tud hišnih palčkov dobila.
Tudi pri nas se nič samo ne naredi in tudi palčkov nimamo, se pa kaj naredi kakšen dan prej ali kakšen dan kasneje- nihče zato ni šel lačen spat ali v samih gatkah v šolo.

Tako, da oprosti ampak nekateri pač dejansko imajo mogoče malo drugačne okoliščine in pač ne moreš presojat zgolj iz svojega ''''''''''''''''se počiva na kavč in gledava TV'''''''''''''''' ali '''''''''''''''' z rokami dela z ritjo razkopava''''''''''''''''.
Ne rečem, da je danes lahko furat družinsko življenje, če si čez glavo zaposlen in okupiran s službo otroci, gospodinjstvom, partnerstvom...Ne govorim, da je nama to vedno tako lahko in da živim sanjsko življenje. Govorim, da sva si tako uredila in zato imava tako. Lahko bi imela prav takšen kaos, ki ga opisuješ ti ( pa ga tudi imava včasih), vendar sva se oba precej potrudila in se še, da ga nimava. Ni treba kar zdravo za gotov vzet sedaj, da eni pač imamo lažje življenje in da eni pač nismo tako obremenjeni- ne- bistvo je v tem, da eni pač naredimo kaj zato, da nimamo tako nevzdržnega življenja za ceno, da ni stanovanje za v izložbo, da ni višek dneva ah in sploh kosilo ter oprane cunje, temveč kaj drugega- pri nas je to pač skupno preživljanje časa.

In verjamem, da smo v večini ženske narejene tako, da si delo lajšamo.
Kako lahko to verjameš, če v isti sapi pišeš, kaj vse "morajo " nekatere ženske ( z manj otroci kot jih imam jaz naprimer, z več prisotnim partnerjem kot je moj ali pa sem jaz, z otroci, ki so v vrtcu po 11 ur- in tam jedo vsaj 4x- moji pridejo iz šole lačni kot volki...)narediti- pa jim pol od tega ne bi bilo treba. Oz. bi lahko naredile veliko enostavnejše.

Lahko da se motim. Al pa kot Lukka pravi: Eno kosilo pa res ni tak bik dil. Sej ni. Sam vse prej in pol je treba vzet v obzir. S hišnimi pomočnicami, babicami, izvenšolskimi dejavnostmi in ostalem vred.

Takšnih , ki imajo hišno pomočnico je vsaj kolikor jih jaz poznam zelo malo- jamrajo pa ponavadi tako najbolj tiste, ki jim velikokrat babice in tašče kuhajo in likajo.

Ampak kot vidim ti satira ni nikakor blizu. Mi je res žal
Ne, nimam nič proti satiri, če je vzeta tako kot naj bi bila. Če se zavedaš, da je z njo navedena le pribljižna resnična situacija in da je vse skupaj malo spotencirano, da je bolj zabavno brati. Če pa z z njo potem na vsak način hočeš doseči, da bi ti vsi pritrdili , da je tvoja satirična navedba resnično in edino možno življenje slovenske žene in matere , potem pa se vprašam , če sploh veš, kaj je satira.
Lahk pa še jutranjo norijo opišem. Da bo kaos popoln.
Glej Dota, če želiš, zaradi mene lahko opišeš še celo leto. Ne vem kaj boš s tem dosegla. Kot sem že rekla, branje je zabavno in šaljivo- niti pod razno, pa ni ena in edina realnost. Verjame seveda, da se lahko marsikatera najde v njem. Ob tem se splača vprašati, kaj pa je naredila, da se tam ne bi našla?.

Ne morem verjet, da si šla zanalizirat en dan ene namišljene osebe...
Sej se bo morda kdo noter najdu, kakor se je marsikdo našel v mojem pisanju, vsaj delno, ker da se je v celoti, ne bo priznal, pa da mu podplate žgeš.
Ker za nesposobnega in neorganiziranega s slabim partnerstvom pa res nihče ne bo hotel veljat.

Jaz se v tako situacijo lahko komot vživim. Živim je pa ne. No včasih že, ko je norišnica iz takih ali drugačnih vzrokov. Kakor rečeno tudi ne vem kako je ko imaš dva ali več otrok. Si pa komot lahko zamišljam kaos.


PS. Ali si pomisla, da recimo morda kdo nima dostopa do toplega obroka. gostilne predaleč, štacuna predaleč, avtomat ima samo kofe in bobi palčke... za it na malco porabiš več kot pol ure ki ti pripada pa ure tržejo... itd. Si to lahko predstavljaš? Jaz si. Poznam ljudi. No jaz s tem nimam problemov. Okej imam, ker se mi ne da do gostilne, ker počasi jem in nikoli ne pojem v tiste pol ure kolikor imamo na voljo. Menze že dolgo niso več samoumevne.
Ko imam sama takšno situacijo nosim malico sabo v službo. Doma pripraviš ali pa kupiš na poti v službo in to je to.


PSS. Je bila pa lekcija. Na RR se ne splača karikirat resničnega življenja.

Ti ga kar karikiraj kolikor ti paše. Samo pri tebi je nerodno, kot sem ti že parkrat povedala, da potem pričakuješ, da bomo vsi tvoje karikirano življenje potrdili kot da gre za resnično življenje. In potem trdiš in trdiš, da takšni ljudje in takšno življenje res obstaja. Seveda obstaja , samo če sam tako hočeš oz. če ne narediš nič, da bi si ga spremenil na bolje.
PSS. Vsekakor bi bila v tem primeru opomba v stilu holivuda na mestu: 'vsi dogodki in osebe so izmišljeni. Vsakršna podobnost z resničnim življenjem je zgolj naključna'.