Meni se smilijo vsi trije: ona si otroka v tej situaciji verjetno ni želela, on sploh ne, otrok je itak najbolj bogi, ker pač ni fajn, če se že rodiš ločenim staršem, ki se ne moreta...

petea, zrelostni izpit, hehe, dobro, da ga še ni bilo, mislim, da mene ne bi bilo .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Mogoče je tema malo zaspala pa naj še jaz povem mojo zgodbo. Sama se otrok ločenih staršev. Z očetom smo vedno imeli super odnos (ko smo bili še skupaj) potem pa sta se ločila in je oče mene in sestro dejansko kar odrezal. Cca pol leta smo se še mal videvali potem pa vedno manj in vedno manj. Niti pokliče ne... Sedaj ima novo družino s tremi malimi otroci... A mene recimo ne poklici že skodaj leto dni. Le za RD sem dobila mail Vse najboljše - še vedno tvoj oči......

Nekaj časa sem se spraševala zakaj je postal tak, sedaj mi je pa vseeno. Če bo po sreči bom imela sama otroka drugo leto, za katerega mu pa ne bom povedala, razen če me pokliče da se mogoče dobima. Problem je v tem da sem ga vedno jaz klicala sedaj sem pa rekla lej če bo hotel kontakt bo poklical... Da bo pa dedek pa naj izve kakor želi. Če noče imeti kontakta z mano potem pa v redu.

Tudi moj mož tega ne razume saj če si ti oče ne vem kak lahko čez noč prekineš stike...

MauMow, meni tudi to ni jasno - kako lahko po ločitvi kar zanemariš stike z otroki?

na švedskem recimo, je difolt praksa, da je deljeno skrbništvo in otroci preživijo isto časa z obema staršema. vem, ker imam prijatelja, ki ima obdobja, ko ima svojo hči pri sebi, jo rihta, vozi v šolo itd.. in obdobja, ko je sam doma.

< Sporočilo je popravil mateyka -- 23.8.2014 9:44:56 >