Pozdravljeni!
Na vse očete se obračam z vprašanji glede mojega primera z namenom, da bi bolje razumela očeta mojega otroka oz., da bi pravilno reagirala ob njegovih dejanjih.
Z njim sem zanosila nenamenoma in sicer ob prvem odnosu, poznala sva se že nekaj časa, vendar se on ni želle vezat, ker se je nekaj mesecev pred tem razšel z bivšo partnerico (njena pobuda). Razumela sem, da potrebuje čas, a prišla je nosečnost in s tem začetek kalvarije zame. Želel je, da naredim splav, ker še ni bil pripravljen na otroka, sama pa sem se odločila, da raje umrem, kot da splavim in hvala Bogu imam danes zdravega sina. Poleg izjemno težke nosečnosti (v fizičnem smislu- 3 mesece sem bruhala tako intenzivno, da so me reševali z infuzijami) je bilo zame zelo težko razumeti, da me v vsej nosečnosti ni poklical niti enkrat, le 14 dni pred rokom, ko mi ni znal povedat nič pametnega- le, da mu je vse čudno in da ne ve, kako naprej.

Poudarim naj,da mu niti z eno besedo nisem predlagala, da bi bila par, saj sem razumela njegovo željo po tem, da se ne želi vezat. A situacija je bila pač posebna in tako sem pričakovala, da bo z menoj skušal razviti vsaj prijateljski stik. Tudi moji moški kolegi niso razumeli njegove ignorance, jaz pa še manj, saj nisem navajena problemov pometat pod preprogo.

Otroka je prvič videl pri 4ih tednih, potem sva uredila očetovstvo, potem mesec in pol spet nobenega stika in nato sva na mojo pobudo nadaljevala. Naj na tem mestu povem, da sem mu dala na voljo odločitev, ali sprejme otroka in ga prizna (in tako plačuje preživnino in ima z njim stalne stike) ali pa ne bomo imeli stikov in bo oče neznan. Odločil se je, da pa bi vseeno imel nekaj stika z njim, a meni zaradi njegovega cincanja počasi popušča potrpežljivost. Lepo sem mu objasnila, da otrok potrebuje tudi očeta in da ga lahko pride pogledat kadarkoli (dala sem mu na izbiro, da je on določil dan v tednu, kar se je zapisalo tudi na csd, a ga tisti dan dop zdaj še ni bilo), da če se je odločil za stike, da ne moreva ostat nekje na sredi poti, ampak naj se drži pravil in naj redno prihaja k sinu.

Največja težava je v tem, ker je popolnoma nezanesljiv, čeprav vidim, da ga sin očara, da se mu na obrazu razleze nasmeh, čutim tudi energijo med nama.

A jaz sem prizadeta in žalostna, kar sem mu tudi povedala, ker mu ne zaupam in ker se ne potrudi bolj. Za nekaj časa so se stvari izboljšale, ko sem povzdignila glas in mu jasno obrazložila nekaj stvari,a zdaj spet 10 dni ni ne duha ne sluha o njem. Kontantni izgovor je, da nima časa, ker da toliko dela, a seveda takim bučam ne verjamem.

Izrazila sem tudi svoje razumevanje glede velike odgovornosti, da sprejme otroka in o tem, da verjamem, da ga je strah, a sama sem morala čez noč sprejeti odgovornost za malega, skrbim zanj od jutra do večera, na srečo živim še pri starših, ki mi stojijo ob strani, a jih skušam čim manj obremenjevati u otrokom, ker je pač moj.

Tudi njegovi starši se nič ne oglasijo, vem pa, da vedo za svojega vnuka.

Skratka, dragi očetje- povejte mi, ali lahko upam, da bo situacija kdaj drugačna? Niti ne vem več, kako naj se obnašam do njega (ko pride je sicer povsem prijetno druženje), ker se ne želim več prepirat, a ne bom dovolila, da bi se norčeval iz naju..

Prosim za kak pameten nasvet.

Hvala :)

Draga avtorica!

Verjamem, da si v zelo nezavidljivi situaciji in vem, da je ta boleca predvsem zato, ker vsakodnevno gledas otroka, ki je malo mar njegovemu ocetu. Ni lahko. Vedi pa, da verjetno nisi edina s tako izkusnjo, zato ti bo mogoce kdo dal se pametnejsi odgovor od mene.
Sicer ne vem, ali ima on kakega otroka iz prejsnje veze, ali ima mogoce kako partnerico zdaj... Ali je preskrbljen v financnem smislu, ali ima kake tezave...
A ves, te stvari prav vse vplivajo na potek dogodkov in na stanje v kakrsnem si ti v tem trenutku.

Kot razumem, se imate super ko ste skupaj, pitem ponikne, kot en mladoletnik in se pojavi, ko mu je volja ali dolgcas .
Predlagam ti, da se odkrito pogovoris z njim, vendar mogoce niti ne v stilu "prosjacenja", temvec, da mu jasno postavis pogoje, ki jih zelis imeti.
Torej, da vnaprej dolocita dneve, ko bi moral biti z malckom, ob vsakem neprihodu pa obvestis center za socialno delo. Le tako bos imela podlago, ki ti bo morebiti v prihodnosti prisla se kako prav. Kot razumem, se dobivate pri tebi. Nic narobe, vendar si mogoce pomislila, da bi otroka tudi on rad odpeljal v svoje okolje in bil z njim brez tebe? Mogoce te vidi, kot neko posesivno mamico, ki ji je otrok zgolj orodje, da se druzi z njim... ne vem, zgolj ugibam.

Draga avtorica, lahko pa, da enostavno noce prevzeti bremena ocetovstva, kar oa mu enostavno ne mores zameriti. Pomembno je, da ti dajes svojemu sinu najvec kar lahko, nanj pa se enistavno ne oziras vec. Verjemi, prisel bo cas, ko bo moral sam odgovarjati za posledice, ki bodo nastale v obliki velikega komunikacijskega prepada med njim in sinom. Tu, zal, ti ne mores nic.
V kolikor je molk in nezainteresiranost vec dni, pa enostavno ob njegovem ponovnem pojavljanju lahko reces, da tokrat pa mu ga ne pustis videti. In naredi se ti malo molka... No, saj pravim, ne vem kako reagiras ob takih izpadih, vendar je vcasih treba pokazat tudi na bolj oster nacin. Nikakor pa ne s povzdignjenim glasom, ker stvar oceta in sina nisi ti, temvec on. In on se bo odlocil koliko hoce imeti stika s tem otrokom.

< Sporočilo je popravil Lukka -- 15.1.2014 20:07:36 >

Hvala za odgovor.

Mislim, da me ne vidi kot posesivno mamo, saj sem mu že predlagala, da ga lahko sam odpelje na sprehod, vedno zapustim sobo za nekaj časa in se umaknem, da je lahko malo sam z njim. A niti ni izrazil želje, da bi ga kam odpeljal- vsaj za pol ure, sem mu pa jasno povedala, tudi na csd, da nimam namena biti z njim, on je bil na vprašanje soc. delavke o tej temi le tiho.
Ne vem, kaj se plete v njegovi glavi, vem le, da ga vse težje spoštujem, ker se izmika vsaki odgovornosti. Razmišljala sem že o tem, da ga naslednjič zavrnem, ko ga bo želel videt in prav verjetno bom to tudi storila. Sicer se mi takšnih igric ne da it, niti nisem navajena kakršne koli manipulacije v odnosih, lahko si pa seveda on predstavlja marsikaj- glede na to, da ga je bivša partnerica prevarala in ga naterala iz stanovanja, ima verjetno precej posplošeno mnenje o ženskah.

Kakorkoli, trudim se, da ne bi bila zatežena in moški prijatelji so me vedno dojemali kot skulirano žensko, zato si lahko edino tako razlagam, da je posran do konca in neodgovoren. Včasih mi postane kar malce slabo, če pomislim na to, kako se bova usklajevala v prihodnje in ko kdo od naju ali vsaj eden dobi novega partnerja.. ne vem. Saj se trudim bit optimistična, sploh zaradi malega sončka.

No, hvala za dobronamerne nasvete. lp :)

Hej!

Enako se je meni zgodilo. Samo da sva očetovstvo podpisala, ko je mali imel 18 mesecev. Prvih par let je bilo kar hudih, ga ni bilo tudi po par mesecev. Potem pri ene 4ih letih je pa začel redno hodit na obiske in ga potem tudi za vikende jemat in se je vse poštimalo. Jaz sem vedno požrla svojo jezo in mu nisem preprečevala stikov, saj ga je mali oboževal. Res, tudi če ga ni videl pol leta ali več je bil mali navdušen ko je prišel k njemu.
Je pa tko da nekateri fantje oz. moški rabijo malo dlje, da se "sprijaznijo" s situacijo in da dorastejo zadevi. Pa tudi ko so otroci še zelo mali, z njimi nimajo kaj dosti početi in jim niso tako zelo zanimivi; ko pa malo zrasejo in se lahko z njimi več igrajo se pa potem več dogaja...
Koliko pa sta stara?

Lp

pusti ga da je tak kot je in ne jemlji otroku še tisti del očeta, ki ga je pripravljen dat. raje pusti da otrok sam ugotovi kak je oče. ne bit una mati, ki očeta črni pred otrokom ali mu celo odreka druženje, ker ga ata ne "pelje kam" oz. ne dela to tako kot tebi paše. če se v redu razumeta, ko se vidita, je to bolje kot ne imeti stikov sploh.
moje mnenje.

zakaj pa je tak kot je, pa sama ne boš odkrila. sama si se odločila otroka imet in zdaj nehaj nabijat s krivdo za njegovo nezrelost - ni se otrok sam naredil, oba sta ga. si se pa po eni strani ti odločila ga imet in si po eni strani izbrala takega očeta sinu s svojo enonočno avanturo (vedno obstaja en riziko za to, če imamo spolne odnose). zdaj probaj ven potegnit najbolje kar se da in vzemi kar ti je ta moški sposoben nudit kot oče tvojemu sinu - imej v mislih predvsem sina in ne svojega razočaranja.

Lukka, hvala za iskrenost.

Tinatona, oba sva pri 30ih letih, želim vam vse dobro.

Mateyka: nimam komentarja.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Na kaj to nimaš komentarja da ti nekdo odkrito pove, kako stvari stojijo? a si čakala trepljanje po rami: ah boga, on pa prasec?

glej, si res v eni zmešnjavi, za katero si do 3/4 kriva sama...žal

on ti je na začetku povedal, da se te zgodbe ne bo šel. verjamem, da je težko narediti splav, zelo težko...ampak če bi sama naletela na nekoga, ki bi mi povedal, da si tega otroka in mene ne želi, ne bi rinila z glavo skozi zid....ali pa bi, vendar bi potem sama trpela v tej bolečini.

ok, razumem, da poskušaš v svoji moči otroku zagotoviti očeta, vendar se zavedaj, da mora biti za to želja na obeh straneh. s takšno kalvarijo boš naredila slabo kvečjemu sebi, predvsem pa otroku.

in kako sta po porodu "uredila očetovsto" če, pa dva stavka naprej pišeš, da se še ni odločil, da bo podpisal? to, da ti on v enem trenutku reče, ja, ok, te pa sem oče tega otroka, žal pravno ni dovolj...

za tvoje in otrokovo dobro, pravno uredi zadeve in ga daj na stranski tir. noče te. in v tem trenutku noče biti oče.

Jaz pa imam komentar na Mateykin odgovor, namreč, povsem se strinjam z njo.
Verjamem, da te situacija jezi, ampak narediti kaj dosti ne moreš, razen da se s trenutnim stanjem sprijazniš. Razen če v navalu jeze prekineš stike, kao vse ali nič, samo s tem otroku nič ne koristiš, po mojem. Sploh glede na to, da se ob teh stikih lepo razumeta. Po napisanem mi namreč tale neprostovoljni očka ne deluje, da bi bil takšen karakter, da bi ga to streznilo in bi "postal bolj resen". Kvečjemu bo "ušel", vprašanje če ne za zmeraj.
In potem se boš čez par let spraševala ali morda vseeno ne bi bilo bolje, da bi otrok imel vsaj malo očeta kot pa nič očeta.

Ni ti pa lahko, verjamem. Drži se!

Pri tridesetih bi vama obema lahko bilo jasno, da se tudi pri enem samem (nezaščitenem) spolnem odnosu lahko zanosi.
Tako da trditi, da je neodgovoren samo oče, je malo nefer do njega.
Si prostovoljno pristala na odnos, z vsemi njegovimi posledicami.





Tudi moj podpis pod Mateykino razmišljanje.
Če se tudi reševanja s partnerjem lotevaš s takšnim nerazumevanjem, kaj ti želijo drugi pojasniti, in prepričanostjo samo v svoj prav, kot si to pokazala s citiranim besedilom, se bojim, da s svojim pristopom ne boš ravno koristila ne sebi, ne tvojim odnosom z očetom otroka, predvsem pa ne otroku.

Otroka je prvič videl pri 4ih tednih, potem sva uredila očetovstvo, potem mesec in pol spet nobenega stika in nato sva na mojo pobudo nadaljevala. Naj na tem mestu povem, da sem mu dala na voljo odločitev, ali sprejme otroka in ga prizna (in tako plačuje preživnino in ima z njim stalne stike) ali pa ne bomo imeli stikov in bo oče neznan. Odločil se je, da pa bi vseeno imel nekaj stika z njim, a meni zaradi njegovega cincanja počasi popušča potrpežljivost. Lepo sem mu objasnila, da otrok potrebuje tudi očeta in da ga lahko pride pogledat kadarkoli (dala sem mu na izbiro, da je on določil dan v tednu, kar se je zapisalo tudi na csd, a ga tisti dan dop zdaj še ni bilo), da če se je odločil za stike, da ne moreva ostat nekje na sredi poti, ampak naj se drži pravil in naj redno prihaja k sinu.


Osebno te dobro razumem in tudi jaz tega ne bi privoščila svojemu otroku. Ne gre se tu za neko partnersko užaljenost in zamero v smislu, da te je pustil samo v nosečnosti in še potem- vsaj tako sem jaz razumela. Nekako si se odločila že v startu, da boš bolj kot ne samohranilka oz. otrokov oče lahko prevzame funkcijo očeta v primeru, če je temu vsaj pribljižno kos. On ji, glede na to, kar si napisala , ni.
Če gledam skozi otroka, mislim, da takšnole prihajanje in odhajanje kadar se bo gospodu " očetu" sprdnilo, niti pod razno ni zanj dobro. Kaj več bi zagotovo vedele povedati tiste, ki so to dale skozi.
Toda, jaz si le predstavljam otroka, ko bo malo zrasel in bo težko pričakoval očetov prihod vsake kvatre. Glede na tvoje pisanje, ga bo velikokrat potegnil za nos z obiski, prihajal tu in tam- otroka zmedel ( vsi vemo, da si za eno uro na mesec v otrokovih očeh, brez težav ideal od starša, saj se ti ni treba spopadati z vsakodnevnimi težavami tako kot normalno prisoten starš), ga seveda razočaral, ...
Otrok je že tako skozi odraščanje prisiljen marsikaj prenesti, spoznati, preživeti. In veliko stvari ni niti najmanj lepih. Vsak starš, bi rad nekaj teh hudih odločitev in spoznanj prevzel na lastna ramena in mu zadeve nekoliko olajšal oz. mu s kakšno stvarjo prizanesel. Velikokrat se to pač ne da. V tem primeru bi se dalo. Ne strinjam se s tem, da naj očka prihaja in odhaja kot se mu ljubi. On je odrasel človek. Zavoljo otroka, ga je potrebno tako tretirati. Nihče ne zahteva od njega, da se s tabo poroči, da vzdržuje družino, da pere otrokove cunje, da se sekira za to kdo bo plačal elektriko. Na izbiro mu je dano, da se obnaša kot oče, ki vzdržuje redne stike z otrokom ali pa ne. Otrok si zasluži več kot le občasne nenapovedane stike, ki bi to bili le zato, ker je " očka" neodločen, zmeden- ne kapira kaj je to biti oče. Ni rosno mlad fantin, ki se še išče.
Skratka za voljo otroka bi jaz poskusila " očeta" malo zbuditi in mu razložiti zadevo. Če to ne bi šlo, takšnih skokov sem in tja ne bi pustila. Ne zaradi sebe ( pa čeprav tudi to ni nemoteče) , temveč v prvi vrsti zaradi otroka.
Predstavljaj si, da srečaš novega partnerja, ki je ob tem mogoče še boljši oče , kot je tisti padalec. Pa ste lepa družinica, ki jo ovira ( dobesedno) človek, ki priskače kakšne 2x-3x na leto in zmede , onesreči in podre vse, kar vi trije gradite vsak dan, celo leto. Težko je namreč pričakovati od njega ne vem kako dobre stvari, v smislu podpore pri vzgoji, spoštovanja " krušnega" očeta.., če že sedaj , ko mu je vse odprto, ni nič pametnega z njim...
V prvi vrsti je važen otrok. In škoda govoriti, da bo otrok kaj veliko prikrajšanj za očeta, ki se očitno ne počuti kot oče. Ga ni ljubečega očeta, ki je zadovoljen z obiskom svojega otroka vsake kvatre enkrat, vmes mu pa vse dol maha.
Osebno bi na tem mestu poskusila vse, da bi sprevidel, da so mu vrata v vlogi očeta pri vajinem otroku na stežaj odprta. Hkrati bi mu dala jasno vedeti, da se je pred vstopom čez prag teh vrat , dodobra zamisliti in upoštevati določena pravila. Vajina družinica oz. življenje otročka naj ne bilo kot avtobusna postaja na katero lahko greš kadar se ti zdi.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Že sama si napisala bistvo, Mateykin odgovor pa je tudi odlična iztočnica. Na silo take stvari pač ne grejo, žal.

Verjetno je to tudi eden izmed razlogov, zakaj se te izogiba - jasno ti je dal vedeti, da noče zveze s tabo, ti mu daješ (lahko čisto podzavestno) vedeti, da želiš nekaj več, morda si zato tudi napačno razlagaš njegove izraze, poglede.

Zna biti, da se bo, ko bo otrok večji in bosta lahko samo onadva 'po moško' aktivneje preživljala njun čas, bolj vključil in posvetil sinu.

Ja, res je neodgovoren oče, vendar je pa že na začetku dal vedeti, da bo tak. Ne razumem, kako lahko obdržiš otroka od nekoga, ki ti takoj pove, da hoče splav. Ko ti nekdo reče, da hoče splav, sploh pozabi na njegovo pomoč.
Kaj narediti? Nič ne moreš-lahko se samo zmenta, kdaj naj pride na obisk in to je to.

Se strinjam.

Plus nabijanje krivde in gospodovalen odnos - s tem samo škodiš sinu, ker s takim načinom očeta samo oddaljuješ.


_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Daj mu čas. Ti si se na tega otroka pripravljala 9 mesecev in si si ga ipak želela, čeprav je bil neplaniran. On si ga ni. Ti si se za otroka odločila, on se ni. S tabo ni nameraval ostat in ni mislil, da ga bo karkoli doživljensko vezalo nate. Mogoče se je celo pobotal z bivšo, mogoče je šel samo naprej. On mora najprej še sprejet, da je dete res tu. In ker je mali še majhen, ne bo nič hudega, če zdaj še ne bo videl vsak teden očija, ker si ga bo zapomnil kasneje, ko bo oči že bolj sprejel to, da je oči (če bo hotel to sprejet).

Mislim pa, da ni zmeden samo on. Zmedena si tudi ti, saj praviš, da si jasno povedala, da z njim nočeš bit, po drugi strani ti pa zelo veliko pomeni to, da "je med vama čutiti energijo". Ni treba meni nič odgovorit, je pa fajn, da to razčistiš pri sebi.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Kako pa naj kolegu svetujem, ko je pred kratkim dobil otroka. S partnerko se je razšel ravno očitno nekje v času, ko sta se razšla, ona pa je vmes jemala kontracepcijo, ampak ne redno. Potem mu niti ni povedala, da je zanosila in skoraj proti koncu mu omeni, da je oče. No, testi kažejo, da je, ampak njemu jasno ne gre v glavo. Vse skupaj izgleda bolj na smer, da je to naredila namenoma, da ga zdaj izsiljuje za preživnino in polno enih opravkov in enih stroškov. Otroku se jasno ne more odpovedati, ampak ta baba, oprostite izrazu, je res vredna svojega denarja. Kako mu svetovati, pomagati? Hodi namreč kot mesečnik in sploh ne dojame, kaj se mu je zgodilo

Otrok navadno stane več kot je znesek preživnine, tako da si ona od tega verjetno ne bo brkov omastila;). Sama sicer nisem nikoli bila in upam, da nikoli ne bom samohranilka, ampak približno mi je jasno, koliko stanejo otroci;) Ali je on vedel, da neredno jemlje kt? Če je vedel, potem je sam špilal loto. Če ni vedel - kako to, da to ve zdaj, verjetno mu ni vmes šla tega razlagat (če bi ga res hotela okoli prinest).
Povej kolegu, da je otrok ne samo strošek, ampak tudi veselje, sploh če ga bo videl za vikende, ko bosta oba imela čas in mu ne bo treba vsak dan plenic menjavat;). Da se bosta lahko imela lepo skupaj in da se mu bo na koncu vse skupaj splačalo .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ja, logično, da se je razšel z njo, ko sta ste razšla.


Mah, ti pa imaš zmeden stil pisanja.



Ja, zdaj mu ne gre v zgornjo glavo, kaj je takrat šlo iz spodnje ...



Ali je dejansko špekulirala ali ne, ve samo ona. Vsi drugi lahko samo domnevamo, kaj je bolj verjetno.
A veliko zanositev se zgodi slučajno, pogosto tudi ob nepravem času.
In veliko žensk, četudi se statistično zdijo metode zaščite zelo varne, zanosi kljub kontracepciji. Sploh, če se jo uporablja površno.



Pa razjasnimo nekaj zadev:
da se naredi otroka, sta potrebna dva človeka.
Onadva sta se razhajala, a sta se vseeno ''dol dajala''.
Če je torej v takšni zvezi resno škripalo in nista znala urediti in se odločiti že glede medsebojnih odnosov, se mi zdi precej razumljivo z njene strani, da ni hotela vpletati še tretjega. Ko sta pa razjasnila glede njiju, pa je prišel na vrsto še otrok in zadeve, povezane z njim.

Ker verjetno bi, če bi prej povedala za otroka, se on čutil obvezanega ostati z njo samo zaradi otroka. Ko se je razjasnilo, da njuna zveza ne bo obstala, pa je seveda želela zagotoviti otroku čim boljše možnosti. Torej tudi z ustreznim finančnim prispevkom očeta.

In ne, ne gre za denar zanjo, ampak za denar za preživljanje njunega otroka.
Je bilo na RR že nekaj zanimivih tem o tem, koliko stane otrok. Praviloma starš, pri katerem otrok živi, zanj financira veliko več denarja, seveda pa tudi časa in truda, kot odsoten starš.



SVetovati? Naj bo moški in sprejme svoj del odgovornosti. Naj odraste in bo dober vzgled in starš svojemu otroku. Naj mu omogoči sprejemljivo življenje. Naj razvije z njim dobre odnose in naj ga nauči svojih dobrih stvari.
In predvsem naj ohranja spoštovanje do bivše partnerke, saj imata sedaj skupno in zelo pomembno doživljenjsko nalogo. Ustvariti nekaj dobrega. Vzgojiti njunega potomca v zrelega človeka.

Življenja pač ne moremo planirati, velikokrat ubere čisto svojo pot, daleč od naših želja.
Na nas pa je, kako se s takšnimi izzivi spopademo - kot s težavo ali kot s priložnostjo.



Pomagati? Peljati ga na pivo, ga poslušati, kaj ima za povedati ter na jamranje pojasniti, da naj ravna odraslo in tako, kot bi si on, če bi bil ta otrok, želel, da bi ravnal njegov oče v takšni situaciji.


Ne, kaj se mu je zgodilo, ampak Kdo.
In ni se mu zgodilo, ampak je naredil.
Je bil aktiven sodelujoči, razen če ga je partnerka nezavednega posilila.

< Sporočilo je popravil petea -- 21.5.2014 12:46:04 >

vse kar je petea napisala si preberi, dokler ne boš doumel, da je to kar je napisala edino kar mu je za storit... če ne boš doumel ti daj prebrat prijatelju, če ne bo doumel on oz. vidva, pa njegovi mami...

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

Ja, vidim, da imam res precej kaotičen stil pisanja :) Meni je sedaj jasno. Sodeloval je prej, naj tudi sedaj. Razmišlja pa zdaj ves čas samo še o tožbi, odvetnik mu je že povedal, kaj vse mora beležiti itd., samo potem bo hkrati v socialno stisko porinil še svojega otroka!!! Problem je, ker jo namerava tožiti še zaradi nekih finančnih zadev in ker sta v takih odnosih, mu do otroka sploh ne pusti. Baje mu pripada le 1 ura na teden. Takrat pa je težko narediti kakšen pomemben pečat na otroka in z njim uživati, se strinjate?
Se pa strinjam z vami glede te zaščite. Vedel je že takrat, da jo jemlje precej neredno, ampak se je zgleda prav igral. Razšla sta se pa kak teden po tem spolnem odnosu ob katerem je zanosila. Bilo je vse preveč kaotično, za moje pojme pa ženska par stvari nima porihtanih, če je med nosečnostjo pila, kadila, jemala zdravila za vse možno brez zdravniškega nadzora, pomirjevala ipd. Otoku dajejo le nekje polovico možnosti, da mu ne bo treba zagotoviti kakšnih posebnih potreb ipd. Gledano iz mojega zornega kota, je vse skupaj izredno žalostno.

A da bi zahteval (polno) skrbništvo, pa se mu v vsej tej skrbi za dobrobit otroka še ni posvetilo?

ne, tega nima v planu. Ve, da otrok potrebuje mamo. Ok, osnoven problem tu je, da je kmalu po tem spolnem odnosu izvedel, zakaj je zveza propadala. Enake izgovore je imela že kar nekaj časa in na koncu jo dobi z bivšim v njenem stanovanju. Dogajalo se je pa to kar nekaj mesecev in mu je priznala, da je bila v bistvu z dvema precej časa. Mogoče na vse skupaj gledate kaj drugače?

A očeta pa ne?




V celi zgodbi se mi smili samo dojenček.
Ker ima za starša 2 zelo nezrela otroka. Tako zaradi tega, ker nista poskrbela za zaščito, kot zaradi vsega dogajanja tekom nosečnosti kot sedaj po njej.

Če gledam kaj drugače. Morda pa res. Mislim, da ne bi bilo slabo uvesti zrelostni izpit, preden bi ljudje lahko imeli otroke.