Jaz sem tud rodila v Kr in mam čist ok izkušne, bom šla tud naslednič v Kr rodti.
Sem pa rodila pred rokom, mi je odtekla voda. Ko sem prišla (sobota pozno popoldan) v P popadkov skoraj ni bilo, zaprta sem bila pa še ko konzerva . Midva z možem sva prišla v P ful nasmejana, ful sva se hecala in bla dobre volje. Mene ni blo nič strah, samo polna adrenalina sem bila. Tko da mi niso verjel, dokler me niso pregledal da mi je odtekla voda. Pol mi G pravi da lohk še cev teden traja preden prodim, pa sem si mislila pa kajše jaz bo svojga že jutri držala v rokah. Potem sem šla na oddelek in so se počas začel popadki, ki so se kar hitro stopnjevali, sam odpirala se pa nisem skor nič. Ponoči so me prestavili v porodno (ker je bila čist prazna), z popadki na 3 min in odprta 3 cm. Večino noči sem bila sama, babca me je parkrat prišla pogledat, mož pa je prišel ob 5h. Meni osebno je bilo všeč, da sem bila sama oz. nočna babca ni bila ob meni, ker nisva vzpostavili, kakšnega odnosa, tudi rodit si nisem želela pri njej. Ko pa je prišla jutranja izmena se je pa vse zelo hitro odvijalo. Nekje okoli 7h sem imela krizo in moža poslala po babco naj mi da nekaj proti bolečinam (do takrt nisem želela nič), pa so mi dala par kaplic nečesa, da sem malce zaspala (za minuto). Potem sta se babci odločili, da mi data malo umetnuh popadkov, da bi mi malce pospešili porod ker so mi počasi popuščale moči. Umetne so mi hitro izklopili, ker mi je začel popadke šopat na 1 mim. Zavedala sem se, da na koncu pri potiskanju ne smem popustit in moram delat kar mi babca reče. Tako, da sem nakoncu delala samo tisto kar so mi rekli in je šlo vse zelo hitro. Na nedeljo ob 8.08h sem rodila krepkega fanta.
Ne vem kako bi se sama obnaša, če bi bil med porodom kdo do mene ne sramen. Je pa res, da takrt stvari doživljaš drugače in da smo si ljudje zelo različni. Nekateri potrebujejo več pozornosti kot drugi, nekateri tolererajo več kot drugi in tudi prag bolečine je različen. Sama nisem imela porodnega načrta, ker si nisem znala predstavljati kaj mi bo med porodom pasalo, če pa sploh ne vem kako zgleda ko rodiš. Mislim, da bi se ful obremenjevala z porodnim načrtom, ker vsak porod poteka po svoje. Bol ko si sproščen lažje gre. Če imaš pa negativne izkušnje so pa sigurno blokade in strah.
Tudi sestre na oddelku so bile vredu, midve z sosedo sva večkart prosili za nasvet glede dojenja iin sva ga vedno dobili. Nama z malim je dojenje hitro steklo in moje mlekarne so hitro obratovale na polno. Soseda pa je imela več težev, ker mala ni hotela jest pa je zato ni nobena sestra kregala, ena ji je še dejala glvano je da je otrok sit pa tudi če dobil flašo včasih traja tudi 14 dni predno dojenje steče.
Moj nasvet pogumno in pozitivno, ker te na koncu čaka naj lepša nagrada otrok.
_____________________________
Mi mamo se fajn
NJJP