Si je zapomnila, da bo lahko na forum napisala.

Odločila sem se, da še sama napišem mojo lepo porodno izkušnjo v por. Kranj. Prva dva otročka sem rodila v Lj. porodnišnici, bolj na željo mojega možka, češ ziher je ziher.
Prvi porod je bil dolg 6 ur umetnih, s tem, da me je babca še ročno odpirala in skoz govorila: Punca, punca, kako se počas odpiraš .Tud pri potiskanju, ko sem zakričala, mi je rekla naj neham kričat...tudi na oddelku so silile s tistim dojenjem, bog nedaj da bi mu dal dudo, drugače sestre kar prijazne.
Drugi porod: rodila v eni uri tudi samo z umetnimi, luštna babca in praktikantka, ki je bila poleg moža veliko pri meni. Na oddelku pa katastrofa, mene kot drugorodko nihče ni vprašal kako nama gre dojenje, samo vsak dan so preverili ko so ga stehtali. Da ne govorim o odnosu med seboj- so se kregale vpričo nas mamic...
Tretji porod: po AS me je Rejlič poslal v porodno na željo mene same, ker sem pričakovala velikega otroka, jaz pa sem bolj pri drobčkenih...Sprejela me je babica Lidija Bogataj, mlada, da sem mislila da je kaka sestra. Ko sem bila že v porodni, sem jo še vprašala kdaj pride babca . Pa se je samo nasmehnila in rekla da je ona moja babca, men je blo pa tko nerodno, po drugi strani pa strah, kako se bo to izteklo. Spet so mi našopali umetne,ki so trajali pr. 45 min. Še preden sem začela potiskat, sem izrazila željo da bi rodila sede ali polsede, ker pri iztisu nisem dovolj močna, če ležim na hrbtu , pa noge držim pod koleni. Takoj je dvignila posteljo v polsedeč položaj, tako kot pri drugem porodu sem mela probleme z držanjem nog, zato je babca predlagala da eno dam na njeno ramo, drugo pa mi je držala druga babca. Tako sem iztisnila 3. otročka v 15 min, težkega čez 4kg, nič rezana ali strgana, zakar se imam za zahvalit strokovnemu vodstvu te babice.
Na oddelku: nobena sestra ni bila nesramna, zadirčna, vse so rade pomagale. Že ko sem prišla na oddelek (ob 16 uri) sem na mojo željo dobila obrok hrane, zvečer so otročka odpeljale(kar je fino da se mamica mal odpočije). Moj otrok je dva dni samo tulil (imel močan sesalni refleks, jaz pa mleka še ne), zato so predlagale dodatek (v Lj.bog ne daj) in pa dudo.Tretji dan je dojenje lepo steklo, dudo pa ima danes mogoče 5 min na dan. Kar si jih vprašal, so vse povedale, skratka, jaz sem se počutila kot v hotelu (no prostori in oprema je nekaj drugega), kjer te padenajo spredaj in zadaj. Tudi Škafarjeva je otročka pred odhodom domov temeljito pregledala, nas poslala v lj na kontrolo ledvičk (votli sistem), za kar se je izkazalo da je vse o.k.
Jaz čez kranjsko por. nimam pripomb, res da kakšnih zapletov nisem imela, ampak lahko rečem le , da sem nisem počutila kot številka kot v LJ. O opremi v porodni sobi pa nimam besed: sicer je vse zelo čisto, ampak tiste ploščice, pa pregrade med porodnimi...na oddelku pa plesen v sobah.
Če potegnem črto: vse Kr. porodnišnici!

Mamice, očki,
pri porodu imate tako vi kot vaš otročiček svoje pravice, kar pa v nekaterih okoljih ni samo posebi umevno. Preberite si spodnji link, da boste pripravljeni in da boste zahtevali,  kajti pri nas smo glede tega kar precej za svetom.

preberite si tukaj:
http://www.mamazofa.org/aktualno.php?id=118

Ker porod in bivanje v porodnišnici hitro mineta, po porodu pa boste zaposleni z nešteto stvarmi, so tudi neugodnosti v porodnišnici prehitro pozabljene in odrinjene na stran. Na ta način pa se nikdar nič ne spremeni, niti za vas na naslednjih porodih, kot tudi generacijsko. Ne morem razumeti, da je lahko odnos do matere na porodni mizi še vedno tak, kot je bil pred 30 leti, zato sem se oglasila.

Če hočemo kot družba SPREMEMBE na tem področju, se morate mladi starši tako ob pozitivnih dogodkih kot ob negativnih izkušnjah razumno ODZVATI - PISMENO pohvaliti, kar je za pohvalit, pokomentirat, kar vas moti, predlagat, kaj bi se moralo izboljšat, se razjezit, kadar je kaj nesprejemljivo, kajti le tako bo prišlo do pozitivnih sprememb.

Ko sem jaz porodila svoja dva otroka, sem se zelo pozanimala tako o porodnišnicah, ki so mi bile na dosegu. Takrat je bila najnapredneša kranjska porodnišnica in oba otroka sem rodila tam, čeprav sem iz Ljubljane.

Ko so me odpustili, sem napisala zahvalno pismo, v katerem pa sem omenila nekatere neprijetnosti - zaradi stare arhitekture ni bila zagotovljena zasebnost na poti od porodne sobe do stranišča po klistiranju- na eni strani vhod za nove paciente, ti pa mimo z golo ritjo do stranišča npr... to sem napisala in tudi svoje želje, da bi lahko drugič rodila čepe (to je bila za tiste čase nepredstavljiva revolucija). Od takih pisem se potem stvari počasi premikajo na bolje.

V porodnišnico gremo rodit zaradi varnosti - zaradi tistega  minimalnega procenta, ko se lahko kaj zaplete. Pozanimajte se, preden greste rodit. Obiščite porodnišnico, povprašajte, ozrite se naokrog. Že ob sprejemu boste zaznali, ali se za vas dovolj zanimajo in na kakšen način se do vas obnašajo. Povprašajte, kako ukrepajo, če se kaj zaplete - kdaj naredijo carski rez, koliko časa bodo čakali pred odločitvijo, imata starša kakšno besedo pri tem. Kar nekaj nesrečnih zgodb je iz zadnjega časa na to temo.

Tule pa vam dajem zelo koristen link,  MAMA ZOFA, kjer si lahko preberete marsikaj, še posebej, če se nagibate k alternativi.

http://www.mamazofa.org

Pozdravljene!

V Porodnišnici Kranj sem 4.6. rodila sinčka. Glede poroda vse pohvale babici Andreji in Greti ter dr. Kastrati. Moj porod je bil zelo težek in samo njim se lahko zahvalim, da nisem imela CR. Cel čas poroda so me spodbujale in bile zelo pozitivno naravnane in prijazne.
Glede sester na oddelku tudi pohvale, moram reči, da nobena ni bila nesramna ali neprijazna. Vedno so me spraševale po počutju, dobila sem vse kar sem želela.
Glede sester otročnic pa nisem tako zelo zadovoljna. Še posebej ena, ki pa na žalost ne vem imena je bila zelo neprijazna in nervozna. Tisti dan je bil namreč rekorden v porodih in tako so imele naslednje dni ful dela. Samo to še vedno ni razlog, da mamico, ki želi malo pogledati svojega otroka nadere naj gre spat. Moje dete namreč ni moglo biti z mano, ker je rabil infuzijo  Lahko pa si predstavljate kakšne hormone imamo ženske po porodu - vsaka najmanjša stvar te spravi v jok, še posebej, če z otrokom ni vse vredu.
Tudi glede dojenja so se spomnili šele 5 dan - ko se je zamenjala ekipa otročnic. Malo pozno ane. Prej so ga pa hranili po steklenički.

Na koncu lahko rečem, da se bom kljub vsemu še vedno odločila za BGP Kranj, ker mi je ful pomembna ekipa pri porodu in njihov odnos, ki pa je bil profesionalen. Punce so naredile vse kar je bilo v njihovi moči, da smo spravili mojega sinka na svet.
Tudi ginekološki oddelek lahko pohvalim in dr. Reljiča.

NIKOLI VEČ V KRANJSKO PORODNIŠNICO!!!
Vsaj upam, da Kranjske porodnišnice od znotraj ne bom nikoli več videla! Naj začnem mojo izpoved na začetku. Pred malo več kot tremi leti sva z možem izvedela veselo novico, da sem noseča. Skoraj istočasno, pa se je pojavila tudi slabost, ki se je kasneje nadaljevala v bruhanje. Minevali so dnevi, tedni, jaz pa sem samo odštevala, kdaj bodo minili tisti prvi trije meseci.. (pravijo, da se takrat slabost konča). Hodila sem na kontrole, kilogrami so padali, zdravnica me je spodbujala, da bo kmalu bolje, a da, če se bruhanje ne bo umirilo, bom morala v bolnico na infuzijo. Trudila sem se, da bi se temu izognila, jedla, pila, a večino na koncu tudi izbruhala. Po mesecu dni hudega bruhanja (mož je enkrat štel, da sem od njegovega prihoda iz službe ob 17h, pa do večera bruhala 20 X), sem bila že tako izčrpana, da sem samo še ležala, ker me je vse preveč utrudilo. Ob postelji sem imela posodo za bruhanje, nekaj prigrizkov. Sama sem šla le do WC-ja, pri tuširanju mi je pomagal mož. Zato sem se po nasvetu zdravnice odločila, da grem za nekaj dni v bolnico, da mi z infuzijo nadomestijo izgubljene kalorije, da pridem malo k sebi. Ker mi je najbližje Kranjska porodnišnica pravzaprav sploh nisem razmišljala, da bi šla lahko kam drugam. Najprej sva z možem skoraj dve uri čakala, da naju je sestra iz oddelka prišla iskat v pritličje pred sprejemno ambulanto. Mož mi je pomagal po stopnicah v prvo nadstropje. Poklicali so me v nekakšno oddelčno ambulanto. Sestra, ki je bila tam mi je v roke porinila nalepke in svinčnik in mi rekla, naj napišem svoje podatke. Vprašala sem jo, če se lahko vsedem, ker se mi je že kar meglilo od izčrpanosti. Zaničljivo me je pogledala izpod čela in od nekje privlekla stol. Kaj sem napisala na tiste nalepke se mi sploh ne sanja. Spomnim se samo, da sem razmišljala, če bi šla raje ven na hodnik iskat moža, da bi mi jih on napisal, pa se mi je preveč vrtelo, da bi vstala iz stola; sestre pa nisem upala več nadlegovati. Ko mi je taista sestra potem vzela kri, so me končno odpeljali v sobo, kjer sem okoli 14 ure po celem dnevu končno prišla do postelje. Po dveh urah je prišla v sobo sestra, ki mi je dala infuzijo. Povedala mi je, da sem tako dolgo čakala zato, ker sem baje že na daleč tako slabo izgledala, da mi nobena ni upala priti blizu, da bi mi poiskala žilo za infuzijo in so vse čakale njo, ki ima več izkušenj. Kljub temu, da sem tako slabo izgledala, pa se očitno nobeni ni zdelo potrebno, da mi izmeri pritisk, ob tem, da mi je zdravnica ob sprejemu rekla, da mi bodo na oddelku izmerili pritisk in mi to tudi napisala na temperaturni list. Proti večeru enkrat sem prvič pozvonila in sestro, ki je prišla prosila, če mi lahko prinese novo ledvičko, saj je bila tista, ki  sem jo imela polna žolča, ki sem ga preko popoldneva izbruhala (cel dan nisel nič jedla, zato sem bruhala žolč). Osorno mi je odvrnila, da naj hodim bruhat v WC, da je ledvička le za to, da prideš do WC-ja. Še danes mi ni jasno, kako naj bi to izvedla: v eni roki infuzijsko stojalo, v drugi ledvičko, bruhajoča, že od prej oslabela, pa še WC ob sobi je imel stopničko in zelo ozka vrata, tako, da ko sem šla na malo potrebo, sem morala celo stojalo dvignit, da sem sploh lahko vstopila. Kaj sem hotela, tisti žolč sem splaknila v umivalniku v sobi. Hrane si nisem upala jesti, saj me je bilo strah, kam bom šla bruhat, pa čeprav sem bila lačna in sem prej doma normalno jedla. Doma sem sicer večino izbruhala, a nekaj je zagotovo ostalo v meni. Dokler sem bila v bolnišnici sem večinoma le pila, jedla pa bolj tekoče stvari (juhe), da mi ni bilo treba hoditi na WC bruhat. Ker so mi v infuziji dajali tudi zdravila proti bruhanju, se je vse skupaj precej umirilo, tako, da sem bruhala le nekajkrat dnevno. Naslednji dan , zjutraj na viziti, pa so sledile nova negativna presenečenja. Na vizito je prišel veleumni prof. dr. Marko Lavrič, ki mi je postavil par vprašanj v zvezi z nosečnostjo in bruhanjem, nato pa mi je na koncu rekel, da bruhanje v nosečnosti izvira iz ambivalentnega odnosa nosečnice do otroka!!!! Ker sem ga začudeno pogledala, me je vprašal, če sploh vem kaj pomeni beseda ambivalentni?! Halo, seveda vem, začudila sem se nad nesramnostjo šovinističnega , ki mi po tem, ko sem vse to pretrpela, zato ker si želim imeti otroka, ker ga imam neskončno rada in ker sem pripravljena to prenašati tudi vseh devet mesecev, če bo treba, samo da bo z otrokom vse OK, ki mi po vsem tem reče, da očitno zavračam otroka. Sicer je bila to le ena mnogih njegovih nesramnih pripomb, a jaz sem bila enostavno preveč oslabela, da bi se postavila zase. V tistih petih dneh je bilo veliko takih trenutkov, ko sem s solzami v očeh stisnila zobe in potrpela, v lepem spominu mi bodo ostali le dr.Rant in dr. Virant in dr. Handžar , pa dve sestri iz oddelka, ki sem ju že od prej poznala in ena bolniška strežnica, ki je bila edina, ki je v sobo vstopala z nasmehom. Za vse ostalo osebje, ki sem ga srečevala na ginekološkem oddelku Porodnišnice Kranj( imem si žal nisem zapomnila) pa lahko rečem, da poleg tega, da ne samo, da ne zmorejo pokazati nekega normalnega človeškega odnosa do bolnika, da je tudi njihovo strokovno delo na zelo nizki ravni (to lahko govorim iz osebne izkušnje, saj sem po izobrazbi tudi sama dipl.med.sestra). V 5 dnevih hospitalizacije mi niti enkrat ni nihče izmeril krvnega pritiska,  ko pa je zadnji dan sestri padel temperaturni list na mojo posteljo in sem videla za vsak dan posebej vpisane vrednosti?! Ko pa sem še po pošti domov dobila v odpustnici napisano RR ob sprejemu 110/60, mi je bilo vse jasno. Mogoče pa je kranjska porodnišnica tako napredna, da imajo kakšne moderne naprave za merjenje pritiska, ki ti pritisk izmerijo na daljavo?! Na srečo pa obstajajo tudi porodnišnice, kjer delajo ljudje s srcem in dušo in v eni od teh, v Porodnišnici Ljubljana se je pred dvema letoma in pol rodila najlepša deklica  pod soncem, ki nama z možem lepša dneve. Tam pa sem resnično doživela same pozitivne stvari, tako v porodni sobi, kot kasneje na oddelku.
Mogoče se kdo sprašuje, zakaj po treh letih to pišem. Ko sem takrat ležala v Kranju bolnici sem si prisegla, da bom enkrat to napisala. Takrat sem bila fizično preveč slabotna, da bi se postavila zase in tudi preprosto nisem pričakovala tako zaničevalnega odnosa. Vse skupaj me je popolnoma presenetilo. Saj nič ne rečem, vsak ima slab dan, vendar mora človek iti preko tega, v vseh poklicih se je potrebno to naučiti, na pa da ti preide v navado, da svoje manjvrednostne komplekse in frustracije izživljaš na nemočnih bolnicah in njihovih družinah. Tudi sama se pri svojem delu z bolniki srečujem s situacijami, ko je treba v dobro bolnika  včasih tudi odločno nastopiti. Vendar pa za to obstajajo povsem drugi načini, kakor poniževanje, norčevanje, žaljive pripombe in podobne stvari, o katerih poslušamo in beremo, da se dogajajo v Kranjski porodnišnici. Vsekakor pa ne gre vseh metati v isti koš. Še vedno tam dela nekaj ljudi, ki svoje delo opravljajo strokovno in s srcem in kar je najbolj žalostno, razen naše hvaležnosti in osebnega zadovoljstva pri svojem delu, nimajo konec meseca nič več.   Žalostno je tudi, da vodstvo, namesto, da bi se posvetilo tistim zaposlenim, o katerih že prički čivkajo, da z njihovim odnosom do dela nekaj ni OK, da namesto tega kliče na zagovor bolnice, ki so ravno zaradi tega največ pretrpele in ki so si o tem upala javno spregovoriti. In jih na koncu koncev proglasi za lažnivke. Lepo vas prosim! Sama ne premorem toliko domišljije, da bi si v najhujših sanjah lahko izmislila vse te zgodbe! Potem pa še navajajo rezultate neke kvaziankete (jaz nisem leta 2006 izpolnjevala nobene ankete) o zadovoljstvu pacientov, zamolčijo pa podatke o rezultatih ankete, ki jo je naredilo Ministrstvo za zdravje in o kateri je že bilo govora na tem forumu in ki je najbrž bolj realna in verodostojna. Tako, da dokler bo takšen odnos, tudi kakega posebnega napredka ne gre pričakovati! Tega sestavka tudi ne pišem s tem namenom, saj, če bi želeli kaj spremeniti,  bi po vseh znanih dejstvih lahko že zdavnaj,  pišem ga predvsem zato, da bi bile ženske, ki se odločajo o izbiri porodnišnice malo bolj pripravljene na razmere v katerih se lahko znajdejo in jih ne bi vse skupaj tako presenetilo, kot je mene. In bi se znale tudi v dani situaciji bolj postaviti zase oz. bi to storil njihov partner.   Za vse tiste, ki pa ste imele lepo izkušnjo pa vam iskreno privoščim in se veselim z vami. Porod je eden izmed najbolj naravnih procesov, ki je ženski položen v zibko. Večina žensk pravzaprav sploh ne bi potrebovala bolnišnične oskrbe in če porod in poporodno obdobje poteka brez večjih težav, bolnišnice sploh ne bi potrebovali. Za vse tiste, ki pa smo imele kakršnekoli težave, pa je še presneto pomembno, da imamo v tistih trenutkih ob sebi strokovno usposobljeno osebo in osebo ki premore vsaj malo človečnosti in empatije. To pa je v Kranjski porodnišnici precej odvisno od sreče... Jaz je nisem imela!   Kar pa me najbolj skrbi je to,  da ko se pogovarjam z ljudmi in berem forume, da ugotavljam, da nisem edina s tako negativno izkušnjo in mogoče, če nas bo več, ki bomo o tem govorile, pa se bo mogoče kdaj tudi kaj premaknilo v Kranjski porodnišnici? Konec koncev je bila nekoč to ena izmed najbolj priznanih porodnišnic. A žal so ti časi že zdavnaj minili....

V Kranjski porodnišnici sem rodila trikrat, zadnjič v začetku meseca junija letos. Porodnišnico oz. osebje s katerim sem prišla v stik lahko le pohvalim. Nekaj dni pred porodom sem bila sprejeta na gin. oddelek - tu moram posebej pohvalit dr. Rantovo in dr. Reljića - res zlat ginekolog. Skrben, strokoven, njegove besede so tako blage in pomirjujoče, ima res čut in pravi pristop do pacientk. Pri vseh treh porodih je bil prisoten dr. Handžar. Tudi njega lahko le pohvalim. Se mi je v tretje kar zasmejalo, ko sem izvedela, da je v porodni - vedela sem, da sem v dobrih rokah. Kar se babic tiče so moje izkušnje pravtako le pozitivne. Ker sem kar nekaj dni zapored po dvakrat na dan hodila na CTG, sem se srečala s skoraj vsemi. Posebej pa bi se rada zahvalia tistim, ki so mi stale ob strani pri porodih - Marjeta Žlebnik, Andreja, Andrejka Horžen, Marija Herak, Majda Jelovčan, Eva Jerše in Nada Krajišnik. Na oddelku so zame in za otročke lepo skrbeli.

Vesela sem, da sem se odločila za porodnišnico Kranj. Z veseljem se bom spominjala časov, ko sem tam dobila moje tri zlate sončke.

Orhideja, žal mi je, da si imela tako slabo izkušnjo .Zdej pa res ne vem, al sem imela srečo al pa se je tolk spremenilo v zadnjem času ?Ker nas je tukaj tud nekaj ki smo doživele lepe izkušnje.
Ja, bi pa jaz tud pohvalila ginekologinjo Rantovo, predvsem pa Rejliča, to je res strokoven in human ginekolog, pa dr. Hanžarja, ki mi je v 36. tednu polepšal dan- naredil 3d uz in si ogledala svojega še nerojenega fantička, edinole Gregorač mi deluje malce nadut , čeprav naj bi bil pa strokoven. Žal mi je za vse, ki ste doživele slabo izkušnjo v tej porodnišnici.

mamice, preberite si in se postavite zase,

http://www.mamazofa.org/aktualno.php?id=118

Drage moje
Sem bil pri dragi 8h pri porodu in vem da ni najbolj rožnata. Edina radost je to, da je draga s foha pa čeprav pravijo, da je kovačeva kobila bosa. Kar pa čisto drži.

Žal nimam slabih izkušenj glede Porodnišnica Kranj, saj je bilo vedno vse v korektno in na mestu. Drži pa tudi, bila sva v najboljši porodni sobi in cel porodni oddelek je bil prazen poznava odlično ginekologa, ki naju je spremljal. Babce so malo preveč oštre, samo svoje delo korektno in pravilno. za Lavriča je že čas da bil bil par let v penziji. Žal res žal sem ga imel možnost s familjo spoznati na pikniku in ga raje ne bi nikoli.
Dobesedno vse sožalje mladi mamici. Žal ljudje smo krvavi pod kožo in eni delamo, da se vidi rezultat in v svoji dobri veri, spet drugi pa da čas mine in delajo kot pade.
Ne smeš pa metati vsega v drek, ker večina ni slaba je žal pa tisti del ljudi, ki najbolj pade v oči.
Saj pravijo, roka roko umiva.
Se la vie.

< Sporočilo je popravil Bonnie_RR -- 24.6.2009 14:40:23 >

Hja......pa saj je dr. Lavrič že kar nekaj časa v penziji.....Zame je bil vedno in bo ostal v sami špici med zdravniki v kranjski porodnišnici!
Mogoče sem res že v zrelejših letih in gledam malo drugače na vse, a se mi zdi, da se tu na tem forumu dogajajo krivice in občutek imam, da je vse skupaj nekako zrežirano.......Res sem že malo "fosil", ki se je začel poglabljati v internetno komunikacijo.........spoznala sem, da tu obstaja način kako lahko nekdo, ki ima pač interes popljuva vse, ki so mu trn v peti.........Žalostno, resnično žalostno........

današnja generacija mladih mamic ima v interesu večinoma normalen profesionalen odnos.Ja si predstavljam,da ste se morale včasih tudi ob najbolj groznih,krutih dejanj našega zdravstva prijeti za usta in biti tiho.Kar za vas predstavlja še danes način življenja.Razumem,kaj mislite:Ja,on je pa zdravnik,pa karkoli naredi je u redu,jaz sem manj...Halo,ni vse v učenju interneta ampak ga tudi dojemat v smislu,kot je bil namenjen....

Ne gre več tako naprej,da vsak dela in reče na svojem delovnem mestu,kar mu pač pade v betico.
Kje pa smo?Aja v Kranju,sem pozabila  :)

Lp,

Tonfa

< Sporočilo je popravil Bonnie_RR -- 1.7.2009 13:16:50 >

Tonfa.......hvala za odgovor! Ne razumem kakšen odnos pričakuješ od drugih, če sama nastopaš v takem vzdušju in to kar na nekoga, ki je podal samo svoje razmišljane....brez žaljenja in poniževanja........

< Sporočilo je popravil Bonnie_RR -- 2.7.2009 15:16:20 >

Brez skrbi za kakšno snidenje....
Ne razumem,kako lahko bolečino drugih sprevržeš v nekaj zrežiranega-to pomeni nerealnega,da imajo ljudje osebni interes,kako spljuvati nekoga,ki jim je trn v peti?

Ne ubadaj se s tem,dokler sama ne doživiš,kar so druge v porodnišnici in drugje.In to se mi zdi krivično,da nimaš sočutja za prestano bolečino....

LP,

Tonfa

Prosim, da s tole debato zaključita. V kolikor se bodo medsebojna obračunavanja nadaljevala, bom temo zaklenila.

Lp, Bonnie

_____________________________

Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.

porodna še kar, kar se pa oddelka tiče je postalo tako žalostno.
Šparajo na vložkik, hrani
Mularija uči mamice dojit, pa še same na znajo otroka sploh prijeti.

Sestre na 2. štuku so osorne in polne same sebe. Težijo z dojenjem pa čeprav mamica še nima ali premalo mleka.
Nočejo dat dodatka mleka in itd.

Živa p..z.d..r.
Punce sem frišn od izkušenj z drugega poroda pred dobrim tednom, da nikoli več v KR.

Kuhna se je pokvarla.

Še nekaj mojih besed o Kranjski porodišnici.
Leta 2007 sem rodila prvega otroka v KP. Zaradi predčasnega poroda sem bila najprej sprejeta na ginekološki oddelk, kjer sem imela 5 dni resnično lepe izkušnje . Sestre so bile prijazne, odgovarjale na vsa moja vprašanja, morda za nekoga tudi "neumna". Porod s carskim rezom je opravil dr. Handžar, vse pohvale ginekologu , ki je resnično najboljši ginekolog v KP. Poleg njega sem imela pozitivne izkušnje z vso ekipo, ki je sodelovala pri porodu, čestitke tudi babici Nadi Krajišnik .
No po težkem porodu so me prestavili v porodniški oddelek, kjer sta me 2 sestri resnično psihirali iz dneva v dan, da sem jima rekla naj mi ne hodita več v sobo . Težave so se pričele, ko sem prvič po 3 dneh videla svojega otroka in ga začela spoznavati, kako ga moram pristaviti k dojenju (2x sem jih vprašala za pomoč), ena dolgolasa sestra (že pogled ima pasji) mi je rekla, da mi lahko pokaže samo 1x. Halllloooooooo... pravico imam **** x, če je potrebno. Še isti moment sem ji rekla, da sem jaz tu pacientka in me mora spoštovati kot pacienta, mi pomagati. Problem sestr je, ker delajo za plačo, pa še tu se pritožujejo in na žalost ne opravljajo svojega dela s srcem. Moj mož jim je povedal, da sem jaz samo ena od pacientk, ki ima težave, in da jaz ostajam tu še nekaj dni, potem jih ne bom gledala več, one pa bodo imele še naprej srečanja s podobnimi pacientkami, vse dokler bodo zaposlene na tej poziciji.
Njihovo obnašanje je resnično neprimerno. Na žalost bi moralo vse osebje opraviti tečaj komunikacije, kjer bi se resnično lahko naučile kako se obnašati do pacientov. Da ne govorim o nočnem direndaju sestr. 2x sem prišla do njih, ker sem rabila mleko za otroka, ki je spal z mano v sobi in so bile tako glasne, da bogi dojenčki niso mogli spat zaradi njihovega smeha..... Katastrofa......

No letos sem ponovno noseča in pričakujem dvojčke, vendar zaradi strokovnosti dr. Handžarja bom rodila v Kranju, s sestrami pa upam, da ne bom imela veliko stikov. Sicer pa se mora vsaka pacientka postaviti zase, saj smo me samo nekaj dni, tednov v bdg Kranj, one pa ostajajo še naprej.....

Strinjam se, da bi morala obstajati anketa, ki bi morda učinkovala na nove spremembe v odnosu osebja v BGD Kranj.

Pohvale resnično Ljubljanski ginekološki porodnišnici. Resnično čestitke vse sestram in ostalemu osebju v ginekološkem oddelku!!!

Srečno vsem nosečkam.

Čudno, mene so ful tolažile, ker sem mleko dobila šele tretji dan po porodu, dva dni je mali samo tulil. Celo one same so mi predlagale dodatek. Poklicala sem jih miljonkrat zaradi takšnih in drugačnih težav, pa niti enkrat nisem slišala kakih pritožb z njihove strani. Jaz sem to siljenje z dojenjem doživljala pred leti nazaj v LJ. porodnišnici.

Pred tremi tedni sem osmič rodila v Kranju in bila zelo zadovoljna.
Babice,zdravniki,vse sestre so bile super,vse prijazne in res nimam nobene žal besede čez porodnišnico Kranj.
Če bom še kdaj na tem,se sigurno vrnem tja.....
Kuhinja....njamsi....same dobrote....


_____________________________

Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...

dobra si, svaka cast, in mas se cas za tale forum... 

No, tudi jaz sem dvakrat rodila v Kranjski porodnišnici. Sem pa v prvi nosečnosti tam preležala tri mesece, v drugi dva meseca in lahko rečem, da so sestre na ginekološkem oddelku super, na porodnem pa sem z določenimi tudi jaz imela slabe izkušnje. Ginekologi pa so super, vsaj jaz sem imela dobre izkušnje, sploh v prvi nosečnosti, ko sem dobila v 30 tednu popadke in smo jih na srečo uspeli zaustaviti. Je bilo kar hudo, saj smo bili že skoraj pripravljeni na vožnjo z rešilcem v Ljubljano, pa potem HB ni bilo potrebno.

_____________________________

**************************************
Bodite prijazni z vašimi otroki,
kajti oni so tisti,ki vam
bodo izbrali doma za ostarele

**************************************

aaaaaaa Urh je šel kr u loko

zj me sploh nau u kranj