Ojoj, ste bile hitre. Jaz sem rodila ob 16. uri, ob 20. sem se prvič zavedla, samo toliko, da mi je mož povedal, da je fantek (kar sme že itak vedela), pa nazaj koma do zjutraj. Potem sem bila še naslednjo noč na intenzivni, šele po dveh dneh so mi, se mi zdi, vzeli ven kateter, čeprav sem imela totalno (še več kot to, izgleda) narkozo. Saj brez katetra itak niti pod razno ne bi mogla vstat in iti lulat. Enkrat vmes so me kao nekaj hotele postaviti na noge, pa sem jim skoraj skupaj padla in so me hitro dale nazaj na posteljo ležat.
Moje okrevanje po CR je bilo zelo, zelo, zelo, zelo boleče. Po enem mesecu sem šele upala iti sama ven z otrokom, ne da bi se bala, da bom skupaj padla. Tudi patronažna je rekla, ko me je videla, da nikakor ne smem nikamor sama. V glavnem, meni ni bilo nič fino.
Brazgotino sem pa včeraj po 3 letih in pol prvič sploh temeljito pogledala, pa me čisto nič nima, da bi jo v naslednjih treh še kdaj. Saj ne da je tako grozna, ampak tako grooooooozno me skomina že sama misel nanjo.

Moja brazgotina pa je dolga 15 cm in prav čudno izgleda, saj so očitno najprej premalo prerezali moj trebuh. Kakšen cm reza je narejen pod drugačnim kotom.

Rodila okoli 21 ure, okoli 23 ure se medlo spomnim da ga je sestra držala pri moji dojki in da se je dojil. Potem sem pa zaspala do jutra. Kateter sem imela 2 dni, tuširala pa tretji dan.

Men se zdi, da sem se jst zbudila ze med sivanjem - ampak uno, ko bledes. Slisala sem sestro, ki je rekla, da je fantku ime Ivan Max in sem potem skoz govorila, da je Evan in ne Ivan. Une so se kar naporej govorile Ivan, Ivan, Ivan, jst pa ne, da ni Ivan, da je Evan. Pol sem pa obupala.
Cez neki casa so se pa zdravniki in sestre zacel pogovarjat, kaj bo za kosilo in da bojo filana paprike, jst pa: o super, men se jih tok lusta. Ce ne bi dons rodila, bi mela lih za kosilo filane paprike, k mi jih je tasca ful nardila . Takrat se se nisem zavedala, da se naslednje 2 dni ne bom nc jedla, pol pa par dni sam zupca in kruh   

Mi je pa potem ene sestra prsla rect, da jim je zdaj jasno, kaj sem govorila v operacijski - da so narobe govorile ime, jst sem jih pa popravljala.
Tko da nisem lih snjala...

Brazgotina se ne vidi.
LP
Tash

ninočka, si me spomnila na mojo sestrično, ki je rodila 14 dni pred mano. Imela je urgentni CR pod splošno narkozo. Revici sploh ni primla vredu in je vse čutila, vse slišala. Je rekla, da takih bolečin še ni občutila in potem je na koncu še epileptični napad dobila in tudi oživljali so jo nekaj. K sreči se je dobro končalo.
Je rekla, da jim sploh ni mogla nič povedat, da ona vse čuti! Si predstavljate, da te doleti kaj takega? Je pa že boljše imeti spinalno (če imaš možnost), ker tam lahko vsaj kaj rečeš.

Uh, boga sestricna!
No, tok hudo pr men ni blo, mi je blo pa pol smesn k sem se zbudila, sploh tiste filane paprike .
Pomoje unim tam ni blo nc jasn kaj mi je. Je pa vprasanje kok sem tud razumljivo govorila -- men, kokr se spomnem, se mi je zdel da kr normalno in razumljivo govorim, sam tist, ful pocasi (kot da si zadet al pa nazgan )