Po eni strani se strinjam. Zame je prednost teh vadb v tem, da imajo dvorano, mi doma pa samo 60 kvadratov. In pozimi je na 60 kvadratih gibanje hudo omejeno. Vreme pa tudi ni ravno vedno primerno za bit zunaj. Za palavnje tudi človek rabi bazen, ki ga ima malokdo doma. Lahko sicer hodiš na javni ampak moraš vseeno plačat. Poleg tega vidim prednosti tudi v druženju z ostalimi,.. Skratke ne gre se za to da otrok rabi vrhunskega inštruktorja ampak bolj za vse skupaj.

Lukka moje mneje je, da je za neko dokončno usmeritev v specifičen šport tvoja punca še premajhna. Jaz bi s tem počakala, da vsaj sama pokaže malo zanimanja za karkoli. Samo zato, ker je tebi nekaj všeč ni nujno, da bo tudi njej. Za nekatere športe je fajn, da ima otrok določeno konstrukcijo. Kaj jo zanima boš pa prej ugotovil, če jo boš opazoval, kot spraševal. Če prživiš veliko časa s svojim otrokom ( ker sem nekako razbrala iz vojih postov) potem če jo boš dobro opazoval slej ali prej našel kakšne namige kam jo vleče.

_____________________________

sem bila jaz. Vedno sem jaz. Delujem iz ozadja, pri izklopljenem računalniku, telepatsko delujem na uporabnice.
Vedno sem jaz.
Kokice kdo?

Lukka, da se ti ne bo slučajno zgodilo kakor nam. Ko so nam v vrtcu prijazno razložili, da je najljubši šport našega otroka ... ležanje na blazini.
Če tekajo teče... ampak to je itak brez veze, da se nekam teka kar v tri dni, ker se bo tja itak tako ali tako prišlo tudi če se ravno ne teče.... BDW. Tekat zna. Sploh če kaj hoče ali želi. Takrat tudi zelo hitro teče.... ampak zakaj bi se človek matral, če lahko leži na blazini ... ja tudi taki se najdejo...

Omg Otrok trenial pri treh letih??
Naj trenira oblačenje, slačenje, obuvanje, lulanje na wc, umivanje zob, izgovorjava črke r itd.

Zato ker vsaj čez zimo roko na srce otroci niso toliko gibalno aktivni kot bi morali biti in meni se zdi gibanje res zelo pomembno. Poleg tega profesionalci dobro vedo česa je otrok pri določeni starosti sposoben in kako mu to razvijati (starši ponavadi podcenjujemo otroke, poleg tega pa ne poznamo tehnik učenja). Seveda pa je treba vedeti kam otroka dati, k nekim kvazi ućiteljem, ki laufajo po telovadnici z 20imi otroci sigurno ne. Mi smo našli res odlično profesionalno gibalnico, zelo strokovno organizirano, prijazno otrokom, med vadbo jih lahko opazuješ na tak način, da sploh nisi moteč faktor, po mailu smo dobili letni plan .. V glavnem super. In sicer Gibalnica Hop Hop v Mariboru (če lahko malo reklame).

_____________________________

Jure: 23. 8. 2009

Aljaž: 4. 1. 2014

kaj pa ce je puncka totalen talent za glasbo in antitalent za sport, upam, da tvoje misljenje ni stoprocentno zabetonirano in da bos seveda sledil otroku in poskusal razvijat njene talente ne svoje zelje in preference okolja...

za mojo ze zdej vem, da bo rajsi hodila v glasbeno kot na telovadbo, pa je stara tri, ampak vidim pri cem bolj uziva in kje je boljsa...
ampak zaenkrat ne hodi nikamor kot z mano in s sestrico na sprehode in potepanja...

< Sporočilo je popravil Izabelina -- 5.11.2013 8:41:36 >

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

Vrhunski sport, treniranje pri treh letih??? Ne pretiravaj no....

Gimnastika je super, to je temelj za sve sporte. Ali pa altetika za malcke. Naši so pri tej starosti hodili na plavanje - se vedno hodijo. In zelo radi hodijo. Ni pa to vrhunski sport, a se ti zavedas da v vrhunskim sportu uspe morda eden otrok na celotno generacijo??? Naj gre tja kamor si želi - ce hoce plesat naj pleše, ce hoce kegljat naj keglja, ....ma, mislim, res vse živo preberes na tej rr

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Strinjam se s tistimi ki pisejo da je pri treh letih se prezgodaj da bi vedel kaj otroku res lezi. Nasa najstarejsa je totalno motoricen tip, pravo sportno postavo ima in kamorkoli smo jo peljali so jo hoteli kar takoj vzet za bolj aktivne treninge, ampak kaj ko je ne poznajo kot jaz in vem da v glavi ni za vrhunsko sportnico - prevec odrekanja in dela . In sem imela kar prav, ker sedaj pri skoraj 9 letih se je cisto nasla v petju, pa klavir igra, pa v dramski skupini je...cisto kontra od sporta. Ji je pa ostalo to, da ima rada tudi sport, kot sem ze rekla hodi na plavanje 2-3 krat na teden ( sedaj pozimi, poleti itak plava vsak dan), pred hiso imamo trampolin, vikende prezivljamo na selu, itd...njeni vrstniki, ksterih starsi so se odlocili za aktivno treniranje na bazenu prezivijo 5 dni v tedni vsaj 2 uri, Pred tekmami se vec...jaz vem da nasa tega tempa ne bi zdrzala, je pa tamali zato iz cisto drugega testa in njega bomo sigurno nekam vpisali ko bo cas za to ( star je 4 in se malo). Srednji je pa itak lenoba da ni vecje, se je pa nasel v smucanju, kar mi je neverjetno ampak njemu je to zakon. Zmozen je bit cel dan na smuciscu, pri debelem minusu, na burji (tam kje smucajo moji brije burja) brez hrane in pijace ... govorim o rekreativnem smucanju, ne o vrhunskem ( nekako se mi zdi da ni glih iz janica kostelic testa )

< Sporočilo je popravil skuštrana -- 5.11.2013 9:15:35 >

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

WTF???
Torej si se ti odločil, da bo športnica in pika. Ne špilaj potem tukaj enega skrbnega očka, ki bi s hčerko rad odkril in ji omogočil tisto, kar jo veseli, da bo dobra in uspešna; Kako, če si hkrati zatrl 500 drugih dejavnosti, ki obstajajo poleg športa? Žalosti me, da katerikoli starš reče, da ne podpira nekih KVAZI nastopov z violino?!?! Saj nisi pri pravi.

Preberi si ene 50x odgovor od Skuštrane, imaš lep primer enega normalnega, fleksibilnega, odzivnega starša.

PS: Da o SOCIALNEM, ČUSTVENEM, KOGNITIVNEM napredku, ki ga prinese igranje v orkestru, petje v zboru, sodelovanje v komorni skupini ... sploh ne govorim. Škoda besed, ker bo itak tvoja hči le "pasivni občudovalec" ... Oh, kaj vse bo zamudila. Še meni je žal zanjo.

Nič. pri treh letih otrok ne potrebuje treningov, haloooo? ampak igro in gibanje s starši in vrstniki!

men' se pa čedalje bolj zdi, da bo deklica neizmerno rada pletla šale, šivala oblekice za svoje punčke (kasneje tudi zase) in kvačkala, poleg pa si bo veselo prepevala... hmmm... no, v prostem času bo pa, v zadovoljsto svojih staršev, tekla na smučeh, ali pa igrala tenis... ali pa in zakaj pa ne, uživala v bolj adrenalinskih športih... recimo, ravno včeraj sem gledala nekaj o Fincih... oni recimo z rallyjem začnejo že ravno pri 3 letih ne glede na spol, driftanje imajo v krvi... zakaj pa punčka ne bi poiskusila s čim takim? meni je ta "šport" zelo všeč, samo hmmm, nisem pa čisto zihr, če je všeč mojemu otroku... hmmm...

jaz bi Lukko samo vprašala eno stvar, ali vidva želita, da se vajina "žabica" hodi nekam razgibavat, se družit, ali hočeta, da "žabica" "trenira" nek šport samo zato, ker pač to počnejo tudi drugi otroci oz. njihovi starši?

Ko sem nehala plesat pri ravno 12-ih, sem brez problema preklopila na odbojko. Šlo mi je precej dobro in če bi zrasla kaj več kot do višine malo višje palčice, bi verjetno vztrajala in ostala.


V bistvu žalostno, da bi porebovali zunanjo vzpodbudo, da ste kot družina na svežem zraku. Mi smo, ne glede na vreme, pa nihče ne trenira nič zimskega. Samo odločit se je reba, obleči vremenu primerno in odnesti "rit" s kavča ven na zrak.
Imate pa tudi šport, ki lahko združuje vse zgoraj našteto: V skandinaviji je precej dobro razvit orientacijski tek. Super za gibanje na svežem zraku, pa še možgani zraven delajo. Je pa res, da je to popolnoma neglednjiv šport, da v tem športu ni denarja in slave - je pa šport (tudi vrhunski) za zdrav duh in zdravo telo.

Jaz vem, da se pri treh letih NE DA TRENIRAT VRHUNSKEGA ŠPORTA. Se pardoniram, pač pri nas se takor reče - eni trenirajo skoke, drugi teke, tretji smučanje, četrti... Pač reče se - naš trenira to in to. Vsem je pa jasno, da se pri treh in štirih in petih letih to še nič ne trenira, temveč se zgolj pripravlja telo na kasnejše "resne treninge".

Zdaj pa kar sem rekel glede glasbe. Bom povedal takole. Iz prve roke. Jaz sem hodil v glasbeno šolo, ker so starši želeli, da bi igral kitaro. En kup predrilbavanja, en kup brenkanja, sedenja in sedenja, potem se mi pa ni več ljubillo it laufat. Menim, da je bolj pomembno, da otroku privzgojim športne navade, kot navade igranja določenega inštrumenta, ki bo kasneje skoraj zagotovo zamrlo. Stoprocentno. Poznam našeteto ljudi, ki so igrali inštrument po pet, šest, deset let, danes ga ne primejo več v roko. Šport - športnik človek ostane- vsaj v duši. In JA, če bo hud talent za violino BO IGRALA tudi violino. Ampak najprej šola, nato šport (zdrav način življeja) potem violina. Ja, pač moje osebno mišljenje, pa menim, da niti ni zgrešeno...

Hihi, a ne bo hecno, ko bomo čez 20 let brali na RR post od uporabnice z imenom "Polža":

Bom povedala takole. Iz prve roke. Jaz sem hodila na treninge smučanja, ker so starši želeli, da treniram smučanje.

pa ziher se da... v kaki Romuniji in Rusiji gimnastiko, pa v Keniji maraton, pa še kaj se najde.

Lukka iz lastnih izkušenj in iz izkušenj drugih staršev, s katerimi sem bila pogosto v stiku, prvo pravilo je, da otrok sam izbere kaj mu je všeč. ko bo zrel za izbiro dejavnosti, bo zrel tudi za obiskovanje le te. vse kar je prej, je ambicioznost staršev, ki mi je šla po 8 letih, kolikor je hči trenirala, res na bruhanje! ne bodi tak kot oni! Svoji deklici privošči zdravo in razigrano otroštvo, vse ostalo bo prišlo samo od sebe! Ali pa pač ne. In kaj potem? boh pomagaj! če ne bo blestela na športnem področju, bo pa na katerem drugem. v vsakem otroku je talent za nekaj!

Predvsem pa, otroku privzgojita zdrav način življenja vidva s partnerjem! Tako glede prehrane, kot glede gibanja in športa! Ogromno je športov, ki se jih lahko greste brez klubov, brez nujnega udeleževanja treningov.

In še nekaj. zdaj sem v pričakovanju. tudi slučajno ne bi še enkrat dopustila, da bi bil moj otrok na tak intenziven način pri športu, kot je bila prva hči. a zakaj? čeprav se je sama odločila in kljub temu, da ji je veliko dal, ji je tudi veliko odvzel. predvsem igre. ko si enkrat v vrhunskemu športu, ni več igre, so samo še rezultati in dokazovanja ter tekmovanja. tega pa nima vsak otrok/človek v krvi. in moja hči je zato izvisela. ne zato, ker ni bila talentirana, le tekmovalnega duha ni imela. Hočem povedat, da kot ima neka stvar pluse, ima tudi minuse. In pri treh letih razmišljati o nekih treningih, prosim te lepo. Raje se ji posvetita, se z njo gibajte skupaj na zraku in je to to! Več ne potrebuje.

Če in ko bosta videla, da je dovolj zrela, ji lahko seveda predstavita možnosti, kaj bi lahko počela, in bo izbrala sama! 

Lukka jaz misli, da nobeno siljenje pa naj bo to glasba, ples, šport,... karkoli za otroka ni dobro. Eno je potem spodbujanje,m ko otrok ima interes pa mu mogoče ne gre. Eni imajo pač veselje do glasbe in tistim in žal, da cele ure brenkajo in vadijo. Verjamem, da zna bit prava muka če ti ni to v veselje. Niso pa tudi vsi ravno športni tipi. Gibanje je sicer zdravo ampak so otroci ki tudi tega ne marajo.

_____________________________

zgleda že tako "neodločen" in "neveden", da je to možno - kljub branju Tušaka

Treniranje, vrhunsko in triletnica niti pod razno ne spadajo skupaj.

Pusti otroka naj bo otrok. Kot prvo, otroci ne rabijo krožkov (sploh ne predšolski). Pa to forsiranje v šport za vsako ceno ... Nima smisla. Niso vsi športni navdušenci.

Evo, prispevek ravno od danes: www.siol.net

< Sporočilo je popravil nyna84 -- 5.11.2013 12:16:18 >

meni se ne zdi nič narobe, da jo želiš nekam vpisati. Samo po moje od predšolskega otroka težko izveš kaj točno bi rad, ker niti mogoče ne pozna dovolj različnih športov. Po moje bi bilo za sedaj dovolj kakšna skupinska vadba, ne prav določen šport, kjer se razvijajo motorične spretnosti, ali pa če že, bi jaz svoje dala k atletiki, nekaj čim manj specifičnega, samo pri treh jih gotovo še ne vzamejo. Vsekakor pazi kakšni so trenerji, zaradi psihe otroka in seveda tudi zdravja.
ko bo šla v šolo bodo imeli verjetno kup aktivnosti na voljo in jih bo bolje spoznala in se potem ene bolj držala.
Kar se glasbe tiče, moji bodo šli, tako kot jaz, v glasbeno pripravnico (pri 5ih), razen če bodo ful proti, kaj, če sploh kaj bodo potem igrali je pa njihova stvar. Verjetno bodo kaj hoteli, tako kot večina otrok, glasba se mi zdi kar pomemben del vzgoje.

< Sporočilo je popravil nusi -- 5.11.2013 12:49:24 >

Ob branju celotne debate na to temo me je prešinilo naslednje: morda pa obstaja razlika med "treniranjem vrhunskega športa" v Sloveniji in na Severu, kjer je Lukka?? Večina slovenskih staršev Lukki predlaga varianto a-la ABC gibanje, kar se prakticira tudi v Sloveniji, Lukka pa pravi, da pri njih že triletniki trenirajo smučarske skoke...
Lukka, predlagam ti, da se glede načina vključevanja vaše Polže v treniranje vrhunskega športa raje pozanimaš pri starših v tvoji okolici kot pa nekaj tisoč kilometrov daleč. Glede želja, kateri šport boste izbrali, pa se tudi raje posvetujte doma, v družini, kot pa tukaj na forumu.
Pa veliko uspeha in predvsem veselja s treningom.

Že dolgo ne spremljam več ringaraje na dnevni ravni, čeprav sem včasih "visela" tu cele večere in tudi sama našla odgovore na vprašanja, ki sem jih imela. Lukko sem samo nekajkrat ujela na različnih temah in tudi sama sem dobila občutek, da je postavljen in plačan s strani foruma. Neka fiktivna oseba, ki so jo postavili, kot eden od poskusov oživitve foruma .

No, ti z veseljem povem, da je zgrešeno. Jaz sem kot otrok v OŠ na svojo željo poskusila vse - košarko, nogomet, rokomet, odbojko, karate, gimnastiko, ples, na koncu že omenjeno atletiko, bila super športna, vsak dan na rolerjih, treningih, zunaj po drevesih, na kolesu. Starši so me vsak teden vlekli v hribe, kjer smo se imeli z družinskimi prijatelji vedno fajn. po koncu osnovne šole se je zaključilo in razen telovadbe v gimnaziji potem praktično 10 let nisem premaknila riti, dokler nisem začela imet problemov v smislu da me je šprint za busom upehal ipd. Šele zdej (na stara leta ) me je spet srečala pamet, pa mi ne pride na misel neko resno in redno gibanje - pač grem v fitnes, ko se mi zazdi in to je to. Sem pač lenivec in me gibanje zaradi gibanja pač ne veseli. Kar vem da je narobe in se mi pozna, ampak fcuk it, dokler lahko odnesem s tem, pač bom. In mislim, da nobena dodatna količina 'aktivne' vzgoje in treningov tega ne bi popravila, ker pač sem v mladosti dobila praktično vse, kar sem lahko.
Vedi, da resni treningi (pa recimo pri 10 letih) lahko povzročijo resen 'backlash' (še hujše je, če te starši v to silijo). Ko te trener goni laufat kroge okrog stadiona si prisežeš, da v življenju ne boš več tekel, če ti ne bo nujno treba. Ko delaš miljavžentič iste vaje za kondicijo si prisežeš da no f*** way da jih samoiniciativno nardiš enkrat samkrat, kadarkoli. In ko ti ena stvar tok 'dol pade'... je lahko isto kot ti opisuješ z instrumentom. Never ever ever again. Mam kolegico, ki je trenirala plavanje, pa je na koncu tok zasovražlia vodo, bazene in plavanje, da še na morju se samo namoči in gre ven. Pa verjetno obstaja ogromno takih, športnih, primerov, ne samo za instrumente.

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Hvala. Dobil sem marsikateri pametni odgovor, pametno razmišljanje... Zagotovo nekaj, kar bom lahko uporabil tudi pri razpravah doma v naslednje pol leta, predem polžiko res nekam "vtaknemo". Kar se tiče plavanja - ne, ne bomo jo dali plavati, ker sicer hodi z mano na plavanje, ampak nimam občutka da bi kaj hudo ljubila vodo. Skače mi pa iz sedežne, stolov, z očkom hodita gledat treninge skokov na vsake toliko časa...
Malo bomo počakali, potem pa verjetno res poskusili s skoki. Zanesel se bom na trenerje, ki jim bom rekel, da me naj prijazno opozorijo v kolikor to ne bo primerno za polžo...

ABC telovadbe pri nas ni. Sem se pozanimal. Več ali manj otroci začnejo v določenem športu, dopušča se "premetavanje" iz športa v šport nekje do sedmega leta. Takrat pa bomo že videli, če sploh je športni tip, ali bo mogoče raje počela kaj drugega...