Sploh ni pomembno, zakaj je ostala na kosilu. Oz. zakaj so določena pravila. Because I said so!
Če bi tebi to rekla tvoja mama - a bi ji zaupala? Ker jaz ji ne bi... MOgoče je tvoja hči tudi tak karakter... Pa nisem nikoli lagala, samo so starši vedeli, da mi lahko in morajo zaupat. Če mi ne zaupajo, da bom sprejela logični argument, če mi ga dajo, potem mislijo, da sem neumna - na to bi bi težko pristala...
nyna, ja verjamem, da se je vedno fajn pogovorit zakaj, če se pojavi nezaželeno vedenje. Ker če odpraviš vzrok, se spremeni vedenje.
Če vzrok ostane, se bo pa pojavilo samo drugo nezaželjeno vedenje... Povezave mogoče ne boš videl, ampak to ne pomeni, da je ni... Tako kot se tebi ne da njej razlagat, zakaj si se odločila nekaj, kar ji ni všeč in mora ona sprejet "ker sem jaz tako reklA", tako gre ona po tvojem vzoru po liniji najmanjšega odpora - ker nima moči, ki jo imaš ti, si pa zbere drugo bližnjico - laž. Ampak rpincip je isti - ni komunikacije.
izabelina, jaz te mam prav rada, ne vem, pa če ti bo to pri patrino točke prineslo:D. Mal se morava dajat, da nama ni dolgcajt;).
Glede kosila in vsega: razumem, da si se odločila, da mora jest doma in pika. Vendar če ji to na tak način predstaviš, se ti bo samo boj upirala - če ne zdaj, pa kasneje... Včasih pa je tudi ok naredit kak kompromis, ni treba it za vsako stvar na nož... Veš, koliko otrokom pomenijo prijateji? Ne vem, razmisli, a se splača ignorirat vzrok... ker ti lahko nagaja drugje, kasneje... Ker prej ali slej "ker sem tako rekla" enostavno ne bo več dovolj dober razlog...
To, da bi otroka pa jaz poniževal pred prijatelji... Če sem jaz kot starš deležen vsakodnevnih laži in poniževanj, bom storil vse, da otroka odvrnem od tega laganja.
Luka, "cilj ne izbira sredstev" ni dobra strategija pri tamalih... Ker ga lahko s sredstvom bolj poškoduješ kot bi se on sam ob tem, česar ga hočeš odvadit. Štekaš, kaj mislim?
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/