avtorica teme: js tut zarad lesenosti mojga deca včasih osivim... ko se mu tamala dere zravn on pa hladno na iPhonu ampak moj tak je... če mu rečem jo bo zamotu včasih se pa tut sam spomne... načeloma razlikuje sitnarjenje in takrat ne reagira, če pa npr. pade pa takoj skoči...
Ja, vsake toliko se zgodi, da tudi me mal pretiravamo;) - mislim, dete joka, groza in strah
- mal heca, ampak večinoma je nam bolj neprijetno poslušat otroški jok kot moškim, oni se lahko skoncentrirajo na eno stvar in "motnje" enostavno odfiltrirajo. Ženske praviloma tega ne znamo, vsaj ne tako dobro in tako izi in sploh ne joka naših otrok;). Pa včasih res samo sitnarijo - ampak ker vemo, da sitnarijo, ker so zmatrani, se vseeno čutimo dolžne to zrihtat. Oni pa ne glih vedno
. Zato se pa eni od drugega učimo: kdaj je to treba, kdaj pa ne.
Polona, te razumem, mene bi tudi minilo, vendar bi mu verjetno kar povedala, kaj me je zmotilo, bi se zmenila (on bi verjetno čisto drugače videl situacijo - bolj praktično: češ, lej teh problemov se komot izogneva, če mali ne more nazaj, zato sem pa rekel, zakaj nisi zaprla vrat) in potem je romantika še vedno v igri, ker ni nobene zamere zadaj
. Saj za tako malenkost se zmenit rabiš 5 minut
.
Če pa je to samo pika na i in ti gre na splošno na živce njegovo nezanimanje zate, pa verjetno 5 minut ne bo dovolj in bosta morala reskirat kak večer za pogovor in iskanje rešitev.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/