Aspera,še tebi sem dolžna odgovor. Ja, 4 leta smo se trudili za prvega škrata. Leto in pol sami, potem pa po klomifenu, in klomifenu in še enkrat klomifenu,pa laparo, pa štopke,pa spet neke tablete,in na koncu 2 iui,vse neuspelo. No, par mesecev po laparoskopiji je uspelo, ampak se ni obdržalo. Toliko sem bila napsihirana in na psu z živci, da na kocu nisem mogla več, in sem roke dvignila v zrak, in rekla svoji ginekologinji, da enostavno ne morem več. To je bilo 30.aprila,ko sem spet dobila
. Potem sem imela 7.5. uz,in sva se dogovorile,da čez poletje naredimo pauzo,in jeseni ko si telo malo opomore,poskusimo ponovno z iui. Mi smo ravno tisti mesec imeli eno poroko, in sem se bolj nato osredotočila, pa z možem sva planirala dopust, skratka totalen odklop.
takrat naj bi dobila 27.5. in je ni bilo od nikoder,namesto nje, mi zdaj en skoraj petletnik vriska v banji
. Tako,da ja na koncu nam je uspelo po naravni poti.