Nič se ne oglašam, čisto vas zanemarjam...

Pri nas smo preživeli počitnice. Naravnost super je bilo!! Korzika res božanska: majhna, nešteto različnih stvari za videt, v 20 minutah si od peščene plaže v gorah, v mestu na kavi, v soteskah. Priporočam! Imeli smo tudi srečo z vremenom, ni bilo prevroče, zato smo lahko po cele dneve preživeli zunaj. Ubistvu sem se malo bala, kako bova morala zaradi malega ful oklestiti najin način preživljanja počitnic, ampak sva bila kljub temu zelo aktivna. Mi2 namreč ne moreva biti na miru, en dan "poležavanja" na plaži bi naju ubilo. Tako smo v enem tednu zamenjali 4 lokacije za spanje, prečesali (prevozili in prehodili) južni del otoka... res fajno. Enkrat nama je celo ratalo oddit na večerjo, v miru, z baby phonom Spali smo namreč v majhnem podeželskem B&B, kjer so v zgornjem nadstropju lastniki pripravili večerjo. Malega sva dala spat, mi2 se pa odplazila ven.

Sicer pa z malim res ni težav. Od novega leta dalje spi ponoči minimalno 11h, redko se zbudi, praktično nikoli ni treba v njegovo sobo. Je pa res, da vsi spimo bolje, če spimo ločeno. Na dopustu se je poznalo, smo kdaj en drugega zbudili. Sploh moj M se prej zbudi, samo da pokašnja mali. Tako da, ko berem ostale (lethe shit no) me kar stisne. Meni bi se z večimi prekinitvami spanja naravnost odpeljalo. Ne morem funkcionirati, očitno to mali ve in se zaradi tega obnaša
Čez dan je edino začel nekaj vriskati, bolj ko je utrujen bolj se dere kot sraka. Upam, da je to samo faza oziroma te vzgojni prijemi me vseeno skrbijo.

srečanje: ful mi je všeč ideja od dansas, ampak se res bojim komplikacij pri organizaciji (sploh morebitnemu zbiranju denarja) itd itd. Vse se sicer da, rade volje tudi pomagam, ampak mogoče si zaenkrat malenkost poenostavimo zadevico! Ne zato, ker sem tudi sama iz Ljubljane, ampak je res središčno mesto in lažje dosegljivo iz vseh smeri Slovenije.
Zaenkrat se pridružujem saši, dajmo se dobit enkrat pred poletjem v ZOO. Kaj pravite? Jaz sem sicer do junija še doma, ampak verjetno se bomo morale sedaj dobivat že v popoldanskem času, po službi?

Skratka. Lepo bodite. Jaz sem sedaj že z mislimi k vračanju nazaj v službo. Junija začnem in tako kot slikca tudi jaz iščem nekje privat. Iskreno, nisem še začela dobro niti gledati, v naslednjem tednu začnem bolj intenzivno. Sedaj imamo še obiske iz Francije in sem polno zasedena z drugimi rečmi.

Ajde punce!

Aja. andreja_p moji starši so tudi obupni! Nimam nobene kontrole nad njimi, karkoli rečem jim ne zaleže oziroma delajo po svoje. Najbolje je, da nevem, kaj vse z njim počnejo. Poskušala sem jim par stvari razložiti na lep način (okoli pitja sladkanih pijač - nikakor ne razumejo, da otroci lahko pijejo "samo" vodo itd itd), ampak ne gre. Poskusila sem tudi na grdo (v smislu "če me ne boste poslušali, ne bomo prišli več na obisk/ga ne boste več videli"), pa so rekli samo hladno "prav, pa ne" (čeprav so nori nanj). Skratka: obupno.

Wooohhhoooo! Kje ste punce?!

Očitno pišem samo še sama sebi... ampak se moram izpovedati: moji starši!!! (sem ravno pretekli post pisala o njih) Mogoče mi lahko katera da kakšen dober nasvet
Danes smo bili pri njih, praznovali rojstne dneve, kar pomeni, da smo bili povabljeni k njim na tipično nedeljsko kosilo. Že prej sem moje morala večkrat opozorjati, naj pazijo, kaj dajejo malemu za jest. On ima namreč strašen apetit in lahko poje praktično vse, kar mu daš pred nos. Zato ne želim, da se prenažira. Posebno ko pokaže, da ni več lačen, ne želim, da se ga še naprej sili s hrano. In danes je bila prava katastrofa, smo prišli, začeli jesti in ni in ni bilo konca... Mali dobi pri njih vedno posebni krožniček in jaz malo pokontroliram v kakšnih količinah in kaj mu pripravijo. Potem pa mu je moja mama naknadno pred nos postavila še pohanje. Lepo sem ji rekla, da če je na voljo kaj drugega, raje vidim, da se mu tega ne daje. Mu postavi pred nos dodatno pečen krompir, rečem, da je že dobil na svoj krožniček svojo porcijo. Seveda mali za svojo hrano ni več kazal interesa, ampak je samo gledal, kaj se mu dodatno nosi. Ko sem videla, da je nehal jesti, sem ga hotela malo zamotiti in sem ga odnesla ven iz sobe. Ko sva se vrnila je začel moj oče spraševati, zakaj mu odrekam hrano. Zakaj ga nosim stran od mize, takrat, ko on je. Zakaj mu ne dam za jesti, če je lačen. Spet sem lepo razlagala, da če ne odpira več ust, verjetno ni več lačen itd. Potem ga vzame on, se malo poigrata in ga prinese nazaj k mizi in ga začne hraniti s hrano z njegovega krožnika . Mali je držal usta zaprta (reeees sem bila tisti trenutek ponosna nanj!). Potem pa moj oče začne govoriti "Uuuuu kako je dobro, mnjam mnjam" in mali seveda začne spet jest. Meni je kipelo, rekla sem samo, da ni prašič, da se ga pita, dokler ne pade dol. Potem je pa znorel moj M, jim povedal strnjeno, kar sem jim povedala jaz in da naj že nehajo. Glede na to, da je precej miren tip človeka je povedal to dovolj naglas, da so vsi slišali
No skratka, končalo se ni dobro. Moja mama je začela za mojim hrbrom potencirati prepir. Moj oče ni razumel, zakaj jaz kompliciram okoli hranjenja, ni razumel zakaj je moj M povedal vse skupaj tako naglas - tudi zakaj je tako nesramen v tuji hiši in mi dal nasvet, da otrok pa res ne sme biti lačen. Da mora jesti. Malokrat mi tako useka ven, zato sem samo pobrala stvari, rekla staršem hvala, ker ne spoštujejo nekih osnovnih najinih navodil in želja. In smo šli. Ubistvu smo končali precej slabo. Enostavno se jim ne da nič dopovedati. Mislim, da mi2 ne komplicirava pri nobeni stvari, vendar posiljevanja s hrano (sploh nezdravo) nikakor ne podpiram! Uglavnem, povzročili so mi precej slabe volje in niti ne vem, kako naj se obnašam do njih ob naslednjem stiku?!

That's it.
Kaj pa ve počnete?

No mi2 greva jutri prvič v vrtec, pogledati in se navajati na prostor. Zanimivi občutki.

Ojla,

Peeby te čisto razumem glede tega. Tudi moji so znali biti dosti posiljeni glede hrane. Sploh ati, ki je kaf hodil za tamalo (še zdaj včasih), pa tamala sploh ni suhica. Mah se kr pobunim in vzamem hrano.

Pri tašči pa druuga skrajnost - teženje glede pitja mleka. Da to nujno rabi bla bla bla ... pa da ne smejo sladkega nič, pol pa lrinese celo vrečo sladkarij.

Mah kr neki.

Nekajkrat sem morala povzdivniti glas, pa drži nekaj časa.

Srečno juti v vrtcu. Mi začnemo šele septembra.

Lahkk noč

pozdravljene,

čakam da mi do konca opere stroj za cunje, pa sem rekla da si vzamem minutko časa in nekaj napišem...

tudi mi smo začeli z uvajanjem v vrtec...danes je bil kar malo jokica, ko je ostal slabo urco sam v vrtcu...jutri ponovimo vajo spet za urco...očitno bo to uvajanje počasnejše, kot sem si predstavljala...dejstvo je, da se naš mali drugače ne boji "tujcev", rad opazuje druge otroke in se vsem smeji...sem pa ugotovila, da zadnje 14 dni, če ni na volji (kar se dogaja dosti pogosteje, kot ponavadi), hoče biti samo v naročju oz. z nekom na tleh...ni šans, da bi se sam zaigral...spet naslednji trenutek odšiba mimo mene, kot da me ni...isto sili samo k 3f-u, ko pride iz službe, takrat jst ne veljam nič...očitno ima neko obdobje "cartanja" ali kaj, ali pa mu kaki zobje spet rastejo in je bolj občutljiv...pojma nimam...je pa dokaj naporno in tečno...včasih si zjutraj še zobe komaj uspem umiti...da ne govorim, da ni lih prijetno v takem stanju otroka uvajat v vrtec...no ja, počasi se daleč pride ...kakorkoli upam, da vsaj drugi teden ostane kaj več v vrtcu, da jst kaj pospravim doma in posortiram cunje, pa grem k frizerju, pa si nabavit kaj za oblečt, pa...preden grem v službo...optimist jst, ane ...drugače so pa to taki mešani občutki, ja...

drugače mi je zelo zanimiv postal, ker me posluša in potem odgovarja...prou pogovarjamo se...tko luštno se mi zdi...pa prou danes je osvojil, da se s kavča oz. s kake višje stopnice gre "ritemsko" dol...je pridno in vztrajno vadil danes na "ladji" na koseškem bajerju...prou smešni so, kako so vztrajni, ko kaj novega skapirajo...

sva nabavla kolesi in stolčka za na kolo, pa čelado...danes smo imeli preizkušnjo...mu je ušeč, celo čelado pusti dat na glavo, ko je ugotovil, da se potem pelje...jutri imam načrtovano pot v zoo...aja, ko smo že pri zoo-ju, jst sem tudi za kako srečanje, samo kot je peeby napisala, v popoldanskih urah, ker smo po večini že v službah, verjetno...

joooj, še bi lahko pisala...stroj je opral...še obesim in grem spat...sem kar zmučena, sploh glede na to, da sem bolehala prejšni teden, in kot nalašč sva bila še varuški "dedanu" na kor, tko da sem bila še kuharica za povrh...

bodite fajn, pa upam da vam znese kaj napisat...

aja, pa potrpežljivo z vsemi babicami in dedki...se kar vsi podpišemo pod podobne zgodbe, kot jih ima peeby, se mi zdi...se bojim, da se prou velko ne da pomagat, kot to, da "po pameti" doziramo druženja in da upamo, da nas ne dobijo na slab dan

Punce, jutri odhajam - v službo.

Pa tako je bilo lepo. Ne morem verjeti, kako lahko eno leto tako hitro mine. Mi je pa prav grozno. Veliko bolj kot po prvi porodniški. Je pa res, da prebolevam angino in imam obe malčici bolni (nahod in kašelj). In je še toliko težje.

Forum počasi zamira - nič čudnega. Naši bodo kmalu dopolnili eno leto in lepo vreme je končno tukaj.

Imejte se lepo, pa čim več zdravja vsem!

pozdravljene punce,

pr nas totalni kaos...jakob učeraj zbolel, dans menjali okna, ata non stop na šihtu plus naslednjih 14 dni več al manj po sejmih, jakob vrtec, mama služba s ponedeljkom...sem se učeraj dopoldne hotela kar pogreznit nekam...kako, kam, kdaj....faaak kar mal panike...

trikrat udihnem, grem na spredoh s tamalim in rešitve letijo počasi iz rokava...sva utekla na koroško se rehabilitirat in se umaknit džumbusu doma (dans hvala bogu brez vročine, tko da upam na najboljše v ponedeljek...), ata vse spedenal, da so imeli plac montirat, dans še vse poštima, da pride jutri ena gospa pop lahko počistit (mal me pizdi, ker niso vse dokončali, sam druge variante nimam), in se nama pridruži, da probamo kako urco preživet skupaj ta vikend vsaj, kljub njegovi obletnici mature jutri...mama upa vsaj na 4 ure šihta v ponedeljek (malemu gre bolj slabo to uvajanje, čeprou je bil v sredo viden napredek)...naslednji teden uleti moja mama kak dan in napade kup cunj in da kaj v lonec...

a če je kak plus? .... ja njegov nasmeh, pogled, stisk, čebljanje in mahanje z rokami, ko razlaga na ves glas boh ve kaj že... pa to, da gremo konc julija že mal veter čakat, pa četudi sam za en teden in zjebani do konca, da se še rehabilitirat ne bomo uspeli v enem tednu...pa še ful bi lahko naštevala, se najde, ne da ne...čeprou se je treba včasih prekleto namučit, da sploh najdem kakega

jebeš grda bela plastična okna alla wc boksi (najemniško stanovanje, odločitev lastnice), važno da so komarniki...jebeš, da retro rdeča miza in plavi stoli sploh ne pašejo več na atrij, važno da se lahko zazibam v visečem stolu...pa luč bom tud skrila za barvasto paleto, jebeš grda plastična okna alla wc boksi...

punce, držte se, vem da se vam godi podobno...luštno je, kljub vsemu...pa še poletje prihaja...ihaaaa

Ojla.

Prebrala se post is Slikce in moram tudi jaz komentirat. Sva v podobnem zosu! V ponedeljek zacnem tudi jaz s sluzbo in sem popolnoma nervozna. Ne sanja se mi, kako bom usklajevala malega s sluzbenimi obveznosti. Ubistvu sem precej bolj v slabem stanju kot eno leto nazaj, precej bolj me grabi panika, bolj kot pred porodom. Pri nama je tako, da bom morala jaz prej hodit v vrtec po malega, verjetno tudi na racun tega, da bom vecere spet prezdela pred racunalniku, ob delu. Druge pomoci nimava, tako da sva sama za vse. Kako pa ostalim uspe to usklajevanje? Imate pomoc ali uspete same?

Z uvajanjem v privat vrtec smo tudi mi zacel, k sreci je bilo vsaj to brez problemov. Mali je nasmejan tam, rad gre in se do sedaj ni pritozeval. Je pa res, da je zdrzal samo en teden, potem zbolel - viroza, visoka vrocina, bruhaje, driska. Nimamo kaj, upam da se te bolezni umirijo in se utrdi.

Kako Pri ostalih? Ze delate? Kako ste poskrbele za varstvo?

No, zadnji vikend je pred vrati. Bomo probal soncek izkoristit.

Ojla punce!

Vidim, da mate pestr, ker tale forum počiva. Tudi mi.

V petek 13. smo praznovali 1. leto

14 dni nazaj smo se preselili in zdaj pač počasi urejamo hiško...
Iščemo avto, da bova tudi midva mal bolj mobilna.
Dans smo imeli pregled in cepljenje tu pri družinski zdravnici, nič ni kaj komplicirala. Kaj je ob pregledu kaj pogledala vaša P? Kaj posebnega?

Vglavnem mi uživamo v zeleni naravi, Filip uživa ob malih muckih in sosedovih kravicah. Še malo malo mu manka, da bo samostojno hodil. Zdaj pa nonstop mene vozi zraven naokoli.

Upam, da so vaši malčki in malčice ok in da vam ratuje usklajevat delo in družino, pa možeka pa... Mene to čaka v bližnji prihodnosti, saj upam, da kmalu dobim kakšno službo. Do takrat bova pa z malim uživala.

Pozdravčke

Heeeey.

Kako ste punce?

Dolgo me ni bilo, ja. Ma kar izginilo mi je geslo in vse za forum, pa se mi full ni dalo na novo vsega...

Filipinab, čestitam za selitev

Torej, kaj je novega? Pri nas v bistvu nič posebnega. P že skoraj hodi, naredi vsak dan kakšen samostojen korak. Zelo zelo je spretna, so tudi v posvetovalnici samo gledali...
Teža in rast pa...joj...200g+ v 3 mesecih in 2-3cm več...nikamor ne gre...itak, ker tudi je še vedno skoraj nič. Ona bi se še kar dojila, sicer sva zmanjšali, a kaj, ko na račun tega nič več ne je. V pogonu je pa non-stop. Je pediatrinja samo gledala in se kar čudila. Zato ni čudno, da teža ne gre nikamor.

Spanje še vedno tako-tako, kakšno noč se zbudi SAMO 2x, kdaj pa 5x...
Mi pa zvečer uspe, da nekako zaspi z nekaj minutami božanja in tihega govorjenja "nina-nana". Malo joka, se premetava,vstaja, ampk gre. Prej se sicer doji, ampak v posteljo gre še precej budna. Očitno počasi začenja razumeti, za kaj se gre.
Trenutno ji začenja ven kukat prva zgornja 1. Ima obe spodnji enici.

Uuu, konec popoldanskega spanca, gremo ven.

Uživajte

Uf, me ni bilo že 100 let tukaj

No, mi smo 21.6. praznovali roj.dan, je bilo kar vredu, razen tega, da jih je 3/4 odšlo že preden smo začeli s torto Sem bla ful jezna, ampak ajde, A je ful užival in sem začela še jaz
Hodi že 3 mesece, zdaj je res ornk stabilen, šiba po hribu gor in dol brez problema, mačko in psa dohaja kot za stavo...
Spi na srečo (trkam) od večera do jutra, brez kakšnih nočnih presenečenj, tako da se lahko res naspim.. sem pa itak skos crkjena, ker je treba povsod za njim, dokler še na dvorišču nimamo ograje..
Pri teži in rasti se pa malo ustavi je ful drobižek- pri 12m je imel 72cm in 8350g Pa drugače je ful navihan in hiperaktiven, ni sekunde na miru. Sem se nehala sekirat, ker lepo napreduje.
Jesti GH je znanstven fantastika Še vedno je joška 1A in ga še kar precej dojim.. Mene ne moti, nekateri pa me že prav čudno gledajo

8. zobek je ravno danes pokukal ven- zgoraj ime obe enici in obe dvojki, spodaj obe enici, eno dvojko in štirico

Greste kaj na morje, dopust? Mi bomo letos verjetno kar doma, ker imamo v planu porihtat hiško do zime, pa si bomo naslednje poletje privoščili malo daljši dopust

Nič, lepo se imejte, mene čaka likanje

_____________________________

...An Angel in the book of life wrote down my baby's birth... And whispered as she closed the book: "Too beautiful for earth..."

30.7.2012- plusek
21.8.2012- si odšel med angelčke
18.10.2012- plusek
21.6.2013 se je rodil Aleksej <3

Oj!
Filip lih spi, pa lahko mal izkoristim tele minutke.
Filip je shodil ravno na moj rd=) Tak da si satum ne bo težko zapomnit. Zdaj je že lepo samostojen in raca, da je kar veselje. Tako da podobna zgodba - povsod je treba bit za njim. Mi imamo okoli hiše el.pastirja, pa cesto in na drugi strani prepad , tak da ... ne rabim izgubljat besed.

Uf, tudi mi se še ogromno dojimo.... Ima 11 kg in nevemkoliko cm, drugače je HB zdrav. Je pa enkrat ogromno, drugič pa nič. Naj razume kdor more. Spanje je še vedno kot je bilo...zbujanje... spi pa več čez dan, to je pa novost. =)

Tud mi smo imel mini dopust, ker tud mi rihtamo hiško - okna in vrata smo zamenjali, HB da je konec, ker smo imeli pravo gradbišče v hiši.
Čaka nas še centralna, pa bo....

Vidim, da dnevi tak hitr tečejo, meni pa kar zmanjkuje časa, da bi nardila kaj več kot tekoče zadeve... Tud s službo je bolj tako tako... ničkaj na vidiku.

Upam, da ste dobro, pa javite se kaj =)

pa pa

Ojla,

Vidim, da ste se malo oglasile, pa naj še jaz kaj pokomentiram. Vsake toliko sicer pogledam, če kaj dogaja tu gor, ampak nič kaj.

Trenutno sem v službi in se mi ne da ravno delat. Sem čisto hin. Ne vem kaj mi je, ampak tako slabo sem spala.

Naš škratek je že 15 mesecev star in super napreduje. Hoditi je začel pri dobrih 12 mesecih in sedaj že skor leti. Govoriti pa sploh noče. Občasno ponavlja za nami, ampak to je pa tudi vse. Mah bo že. Ko bo pa začel, se pa verjetno sploh ugasnil ne bo.

Spanje - bolj ali manj ok. Vsake toliko ga nekaj prime in jokca ponoči, ampak zaspi nazaj. Ponavadi še tamale ne zbudi (sta skupaj v sobi).

Dopust - še čakamo, gremo šele konec avgusta. Upam, da bo vreme ok, ker trenutno nimamo nič od poletja. Letos sva se z M odločila, da povabiva moje starše zraven - za zahvalo, ker nam skoz otroke čuvata.

Septembra začne tudi sine v vrtec hodit, tako da . Pol bova pa probala malo mojo mami razbremeniti, bo verjetno M hodil po njih ob 4. Upam, da nam rata.

Nič punce. To je to na kratko. Grem še nekaj pojest in nazaj na delo.

Lepo bodite in se tipkamo še kaj.

Pa pa

Hojla,

Sem nova na tem portalu. Imam sončka mojega starega 20 mesecev. Pred kratkim sem se včlanila na fb. Sva pa sama. Ati je pri drugi družinici. V katero skupino se lahko včlanim na fb, da bo mali imel malo družbe in jaz za mali klepet.
hvala za odgovore,

Neža