Stroški dela se tudi obračunajo, oz. imajo neko vrednost, pa čeprav ste delali sami ali pa so vam pomagali kolegi .....
Amortizacije, pa vam v teh 10 letih ne bodo bistveno nič odračunali, ker ste - upam vsaj, tudi kakšne poškodbe sproti sanirali...., tako da 22000e vložka + delo x 10 let , ima vse možnosti za kakšnih 20000 tisočakov...., o 40000, lahko le sanja.

Poškodbe na tleh, vratih, steni so ostale. Ni hotel nič popraviti, ker je kao blo ok zanj.
tako je...najbolj, da vse prodam ..:/

_____________________________

ker jaz niti kredita ne dobim...našadva pa vprašanje...jaaoo..po moje me bosta čist preklela..:/..

_____________________________

zakaj bi tebe preklela? Ti, kot njihova hči, si bila z njim 10 let, poročena, imata otroke...., do sedaj je bilo vse ok, pravzaprav, sta mu ona dva dovolila, da se preseli k vam, tam prijavi in si ustvarite svoje gnezdece in družino.....
Kar naenkrat si pa ti kriva - zakaj le? In vidva se ne razumeta in gresta narazen, starša tu nimata nobene besede..., kriva sta le toliko, oz. VSI, da si lastništa ( etažnega) niste uredili še v dobrih časih, in bi bila tvoja starša sedaj brez problemov.... Ti pa z njim vsekakor to moraš uredit, in prav je tako, da vsak, ki nekam nekaj vlaga dobi vrnjeno....
Saj sem jaz bila na istem in jezna na celi svet, amak tako pač je, in on bo zahteval svoj delež - ali ga bo dobil tolikšnega kot želi, je pa odvisno od vas in vaših odvetnikov..., ampak PRIPADA pa mu. Tudi če boste prodali, se bo ob prodaji odštel njegov delež in ga bo dobil, pa še odselit se nerabi ven in vam meša štrene dokler ne dobi denarja..., tu je pa psihična vojna, in kdo zmore več!!! Torej dobro premislite in rešite po najkrajši in ugodni , predvsem pa mirni poti...

To so male poškodbe , ki jih bodo morda čisto spregledali...

Ja če bi bil name napisan štuk..kaj bi bilo pa potem?

ja jaz ne vem kako ga izplačat, če ni keša..

_____________________________

Sedaj, ko nimate razdeljene etažne lastnine, lahko mož kot prvo zahteva od tebe kot žene, če nimaš, pa od lastnika nepremičnine, ker je že povedano LASNIK dovolil da se dela po NJEGOVI nepremičnini. Če pa ne bo denarja na nobeni strani, se lahko vpiše na nepremičnino kot npr.1/3 lastnik, in tam v miru živi.... VI pa ne, ker vse, kar bi vi radi delali boste rabili tudi od njega soglasje, ker ne boste imeli določeno, katere tretine je lastnik, ker ne bo razdeljeno, oz ni.....
Zapleteno, če greš malo "črvičit"....

Lahko pa z starši ti narediš dogovor..., če ga lahko izplačajo oni, to notarsko absolutno zapišete ( že zaradi moža), in ti to dajo kot dediščino po njihovi smrti ti ne dobiš ničesar več.... V zameno za ta denar tebi ostane zgornja etaža in konec -v primeru da vas je več otrok.....

Zakaj boš ti na slabšem? Saj lahko ravno tako greš kot on od tam - saj to je predlagal... Nekak ne razumem, zakaj si se odločila, da boš žrtev in hočeš to furat dalje, pa konec. Ni treba, da si, saj imaš svoje življenje v rokah! Odloči se, kaj si želiš. Kaj ti bo hudega, če se sama odločiš, da je zate najboljše, da ostaneš doma? Mogoče to nezadovoljstvo izvira od tu, da nekak globoko v sebi nisi prepričana, da je to pravi korak. Razumem, da si jezna nanj,s ploh če je besnel in ker se zdaj gresta, kdo bo koga, vseeno pa mislim, da je boljše, da se lepo pomenita.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ronja, že prej ni bilo..vse ok med nama, saj je vpil name 1x na teden...sedaj me izsiljuje še..če bom kaj srala, mi še otroka pobere...ma kar nekaj..z njim se ne da lepo..hoče le denar trenutno.

Odločena sem, greva narazen, bom bolj srečna. Sem ful manj živčna, ko ga ni...res..

_____________________________

Ja, nisem mislila, da se zmenita, da ostaneta skup, če si tega ne želita. Da se lepo zmenita glede izplačila, sem mislila. Če ne gre drugače, pa lahko zgornji štuk prodate in se odselita vsak na svoje, če bi se to finančno izšlo.
Moja replika se je nanašala na to, da si govorila, da boš ti na slabšem, pa mi ni čisto jano, zakaj - tebi ostane hiša in otroci - za moje pojme si na boljšem...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jaz ti svetujem miren pogovor na vseh relacijah. Prvo se pogovori z možem, kaj pravzaprav želita VIDVA, kje sta, kje in kakšna so vajina čustva, in če prideta do rezultata, da ne želita biti več skupaj, se pogovorita kako naprej. Kaj on želi, kolikšne so realne možnosti in znesek ki ga želi, in koliko bi resnično dobil.... Kaj bo z otroci...., pa vendar se tukaj ne vstraši nekih groženj da ti jih bo vzel in ne vem kaj še vse blebetajo ( tudi moj je)...
Potem stopi do staršev in jim povej kako in kaj, in da bo dobil svoj delež, če se bo odločil za tožbo ; kako boste to sploh rešili. Ti jih poznaš in veš kaj lahko pričakuješ, vendar se na pogovor pripravi, pripravi tudi predloge kako to reševati in rešiti. Bodite na mirnem nivoju in jih poslušaj...argumente za in proti.....
Poskušajte čim hitreje vsi urgirati, ker boste vsi pod stresom in bo vplivalo na celotno familijo, otroke, službo, znance , sosede in takšne , ki bodo napihovali in hoteli še bolj škodovat komerkoli od vas...čisto odvisno kakšni karakterji ste...
Če pa bosta ugotovila, da je problem morda le v tvojih starših in vtikovanju, pa sta pripravljena še vedno na skupno pot, pa le čim prej pot pod noge in se odselita drugam....

ery, če si boš še 1x dobro prebrala moj odgovor, boš videla, da sem ti napisla VSE, kar bo cenilec upošteval. Ja, tudi delo. In ja tudi tržno vrednost.

Zastonj se obremenjuješ s tem, da ne dobiš kredita, da starši ne dajo...

Dejstvo je, da ga boste MORALi izplačati. Tako ali drugače. Zlepa ali zgrda. Lahko, da bo to samo polovička vrednosti, lahko, da zraven še pridejo drugi stroški (sodišče, odvetniki, sodne takse...), ki pa se vrtijo lahko okrog več tisoč dodatnih €.

Postavi se v obratno vlogo, da si pri njem v hiši, da ves denar vlagaš v bajto, pa te njegovi naterajo brez prebite pare, ker tega nisi vredna... predvsem pa postavi starše na realna tla in začni skrbeti sama zase in ne prelagaj to na starše!

To sploh ni pomembno pri delitvi premoženja.

Sicer pa ne poznam para, ki se ne bi kdaj skregal. Ob ločitvi pa itak vsi grozijo in izsiljujejo, ker se hvatajo bilke in ne znajo drugače odreagirati ko so v stiski.

Ne vem zakaj, ampak imam občutek, da si želiš pravljico in ne realnost. Da si želiš starše zadaj kot neko sigurnost, uteho, če ti kje kaj spodleti in da te bodo reševali. Občutek imam, da nimaš samozavesti, se postaviti zase, sama reševati svoje probleme in da se za reševanje svojih problemov vedno obračaš na starše in da le-ti posledično pač tako, ker vedo, da nisi sigurna, reagirajo. Sem skoraj sigurna, da starši vedo za vsak vajin prepir, nesoglasje, plane...

Saj ni nič narobe, da ti starši pomagajo. Samo dobro je, da najprej sama poskušiš zadevo rešiti. V zakonu ni placa za tretjo ali četrto osebo, ki ni otrok.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 20.5.2013 12:33:29 >

Ja, res, v tej zgodbi sta daleč najbolj boga tvoja mama in oče oz. njegov tast in tašča ...

Ery, daj enkrat, samo tokrat pomisli s SVOJO glavo, brez mamice in atija, ok? Pomisli na SVOJE otroke! Ker oni bojo NASRKALI V TEM VAŠEM STRANJU, upam, da ti je to jasno! Bolj kot se boste šli na nož, hujše jim bo! Ker se tebi zdi ok, da se starši vtikajo vsepovsod in ti je sprejemljivo, da te obravnavajo kot 15 letnico in se trudiš temu opisu čimbolj ustrezat (ob ločitvi in delitvi premoženja te skrbi "joj, kaj bosta pa mami in ati rekla?"), si čisto pozabila, kako bo vse tole vplivalo na tvoje otroke!

Oprosti, če sem groba, vendar hudiča, skrbi te za mamico in atija, ne skrbi te pa za lastne otroke? Nikjer jih ne omenjaš, ves čas se žališ, da je tebi najhujše, pa ti otroci in hiša ostanejo! Ne zdi se ti vredno se usest dol z njim in lepo (kolikor se pač da v tej situaciji) se pogovorit, ne zdi se ti vredno postavit po robu staršem, da je fer, da dobi polovico, pa konec (ker to vsi vemo, da je fer, pa tudi če bi vmes stol v steno vrgel). In rajši jamraš in delaš kot mami in ati rečeta, ker pač tvoj izbranec ni vreden nič več in ker onadva tako rečetta, bo že tako in ti kot pridna hčerkica boš to verjela... in kaj boš rekla otrokom? Da njihov ati ni nič vreden?

Misliš, da so otroci tako zelo neumni, da nič od tega ne razumejo ali vsaj čutijo? Prekleto dobro vejo! Nehaj že vendar! Samo ti lahko končaš to kalvarijo, pa kakorkoli že - razumem, če si pač jezna nanj in si se odločila, da nočeš poizkusit it živet z njim na svoje, ok. To pa ne pomeni, da se moraš še naprej skirvat za mamico in očijem.

Magari prodajte ta štuk, pa se preselite nekam drugam, vsak na svoje, vsak od vaju dobi pol vložka oz. presežene vrednosti in to je to. In verjetno bo zate in posledično tvoje otroke to veliko boljše, kot če se boš še vedno naslanjala na mamico in atija, ki bosta samo korak stran, da ti priskočiata, svoji mali hčerkici, na pomoč.

Svojim otrokom si za vzgled, kako reagirat v kriznih situacijah. In dobivajo zgled, da mama ne zna, ne ve, kam se obrnit in se gre jokat mamici in atiju. Povej mi, kako se lahko otrok počuti varno ob mami, ki se ne postavi zase in za svojo družino? Ki ne pove, kar misli, ki staršem ne upa rečt, da ima njihov oči pravico do svojega vložka (denar in delo in presežek)? Ne more se. Tvoji otroci bojo že tako prizadeti zaradi ločitve, pa če ti je všeč ali ne - če tvoj mož ni zlorabljal otrok ali tebe (ker o tem ne pišeš, sklepam, da ni), potem jim bo hudo, da ga ne vidjo toliko. Ker ga imajo radi, če je vsaj približno normalen človek. Ti si jezna nanj, oni pa ne. Vejo, da si ti jezna in so mogoče zato tudi oni jezni, vendar je to projekcija in to je zanje škodljivo. Možno pa tudi, da niso jezni, ampak samo žalostni in stisnjeni v kot med dvema ognjema. Ustaviš pa lahko to samo ti. Sicer se ti komot zgodi, da bojo čez par let, ko bojo lahko o tem odločali, sami želeli živet pri njem - ker kot si rekla, on si bo življenje zrihtal in oni se bojo čisto mogoče tam počutili bolj varno kot doma, kjer mamica uboga, kar ji babica in dedek rečeta in jo najbolj skrbi, kaj bosta onadva rekla... Razmisli, ker tale pot, kot si si jo zastavila, te pelje nekam, kamor redko posije sonce... Kup papirjev, kreganja, cenilci, sodišča, odvetniki... sem prepričana,d a se na koncu to nikomur ne bo izplačalo, tudi tvojemu atiju in mamici ne;).

< Sporočilo je popravil ronja -- 21.5.2013 10:58:58 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Wau. Ronja se je razkurila, kot levinja.


Mislim da je gsatalema prispevala dragocene izkušnje in modrost, ki jo je izvlekla iz njih. Podpišem se pod Paštetko in tudi pod rjovečo ronjo.

Ery, žal, problem boš morala pogledati iz nekaj drugih strani.

Dejstvo je, da partnerju pripada njegov delež.

Dejstvo je tudi, da ne more človek vse življenje nekaj izsiljevati, enkrat pride do vrelišča. Ne da bi zagovarjala vedenje tvojega bodočega bivšega moža, ampak menim, da si k temu rezultatu precej pripomogla sama, tako neposredno, kot posredno preko staršev. Starši so ga od začetka prezirali, ti pa se nisi hotela odseliti, ker je bilo tebi čisto fino, ne glede na to, kako je bilo njemu.

Če mu dajete stalno vedeti, da je pritepenec, da vam ni mar zanj, da mu po vašem mnenju ne pripada nič, v bistvu samo še prilivate olja na ogenj. Bolj se boste kregali, več bodo zaslužili odvetniki in več boste morali plačati, tako v denarju, kot s čustvi.  

Predvsem pa bi te rada opozorila še na to, da ni največji problem, kje boš našla denar, da ga izplačaš in kaj bosta rekla oči in mami. Mislim da si preveč romantično predstavljaš ločitev. Ti misliš, da bodo vsi problemi rešeni: ti boš imela stanovanje, otroka, on pa bo izginil iz tvojega življenja. A to ne drži. Vidva sta, preko otrok, povezana za vse življenje. Četudi bosta ločena in živela narazen, se bosta vseeno morala pogovarjati o pomembnih stvareh, ki se tičejo otrok.

Če bosta šla narazen v hudem sovraštvu, bosta v hudem sovraštvu tudi nadaljevala in si nagajala preko otrok, kar postaja vse preveč pogosto.

Močno se strinjam z ronjo, da ne na očija in mamico, ne na svojo stisko, misli predvsem na otroke. Morda on ne bo več tvoj mož, bo pa še vedno njihov oče. V dobro otrok se poskusi vsaj enkrat malo vživeti v njegovo kožo. Ni ga treba vzeti nazaj, samo skušaj ga razumeti in se raziti na čim bolj normalen in človeški način.


_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Živjo ponovno

Hvala za vse vaše besede in sem hvaležna za vse kar poveste. Vsaka ima po svoje prav, ampak jaz do moža ne čutim nič več. Res s eje ohladila ljubezen po tem, ko sva takorekoč spregovorila le par besed in bila kot brat in sestra že nekaj časa.

Prejšnji teden je prišel cenilec in to takrat, ko nikogar ni bilo doma. BIl je le mož z njim...bog ve kaj mu je nakaldal, da sva delala, saj sva le malo elekrtike popravila..napeljavo, namesto banje je tuš..vse je bilo pa napeljeno v zg-štuk. Tudi centralna.

in je danes poklical in pove, da je ocenjeno na 32,000 EUR brez pohištva. Ker se pohištbo ne šteje zraven. se bova še o em zmenila.

rekel je, da ima kopijo, da vse piše..in da imamo en teden časa kaj bomo.

Na rit me je vrglo..resno..

Zdaj mi ne preostane drugega kot da še staršem ne povem, ker po zakonu bi morala biti tudi jaz prisotna pri cenilcu oz.lastnik ali pooblaščenec.
Dala bom na vpogled drugi cenilki in da vidim kaj predlaga.

A je tako?

hvala vam in lep dan..

_____________________________

Če je cenitev odrejena s strani sodišča, potem se na ogled vabi lastnika nepremičnine. Če je pa on najel cenilca na lastno pest, da zanj nekaj oceni, pa prisotnos lastnikov ni nujna - kakor tudi ni nujno vaše "spoštovanje" rezultatov cenitve. Pri teh stvareh gre tako - ali samo en ali oba vsak zase najamte cenilca, vsak navija v svojo smer in rezultatz sta 2 zelo različni cenitvi (razliko gre pričakovati v vsakem primeru). Če pa gre zahteva za delitev premoženja na sodišče, potem pa sodišče določi cenilca in gre vse po uradni poti - od odreditve ogleda, predaje cenilnega poročila sodišču in potem odločitev sodišča glede delitve.

ery, glede cenilca ti je že sazi razložila. NI treba nič skrivat staršem kot kaka 15 letnica, ki je "malo prej joint pokadila", ker on ni naredil nič nelegalnega. Najel je cenilca in ta je ocenil stanovanje. Ti boš najela svojega in bo ocenil po tvoje. Potem boste pa vzeli sredino oz. če se še ne boste mogli zmenit, bo sodišče odredilo svojega.

Nihče te ne sili, da bodi s svojim bodočim bivšim možem, če ga nimaš več rada - to ne bi imelo smisla. Vseeno pa se lahko normalno lepo zmenita. In lahko pogledaš iz drugega zornega kota, ker vajini otroci (ne samo tvoji) bojo gledali iz obeh kotov, če ne zdaj, pa enkrat kasneje... Če nočeš enega dela njih izgubit, potem se ti splača - zaradi njih, ne zato, da bi zakon rešila, to si se tako že odločila. Gre za to, da ves čas ignoriraš dejstvo, da imata otroke. Bajta ni problem, navsezadnje jo lahko prodate. Problem so otroci, ki nasrkajo ob grdih ločitvah. Ne vem, kako naj ti to narišem, da bi me razumela.

Problem je, če otroci vidijo, da mamo skrbi, koliko bo cenilec ocenil hišo in ob tem ne vidi, da je njim hudo, ker ne vidijo atija. Problem je, če se mama boji dedku in babici povedat, da je oči najel cenilca, do česar ima vso pravico - samo zato, ker babi in dedi ne bosta za. Problem je, če se mami ne vživi toliko v atija, da bi videla, zakaj je besen, ker oni se bojo lahko, ker ga majo radi. Ne mislim, da bi se morala vživet zato, da bi bila spet skup, ampak zato, da bi se lahko normalno pogovarjala. Da bi si lahko nekoč kmalu po ločitvi že povedala kaj in kako je z otroki in da bi imeli občutek, da zadeva še funkcionira - na nivoju staršev, ne na nivoju partnerjev.
Spet te namreč skrbi samo, kaj bosta mami in ati rekla... in spet v celem postu ni ene besede o otrokih. Ja, vem, njih ne briga, koliko bo cenilec ocenil vrednost, to je res. Vseeno pa je fajn, da imajo občutek, ad so ti prvi na skrbi... In ne moreš rečt, da so tu iz konteksta, ker se jih vse to še kako tiče. A me zdaj boljše razumeš?

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ampak ti si pa res, ej...

Če se ne boste mogli normalno zmenit (kar se več kot očitnovne boste), bo šel mož preko sodišča. Tožil bo pa lastnike hiše, torej starše. In ti bi jim zdaj skrivala zadeve?


ronja, jaz se s tabo sicer čisto strinjam, razen tistega, kar si že dvakrat napisala, da lahko hišo pač prodajo. To je hiša staršev. Valjda je ne bodo na noben način hoteli prodat. Samo preko njihovih trupel, če lahko tako rečem. Poleg tega pa tudi, če je ocenjeno na 32.000,00 jurjev, bi bilo res neumno prodat hišo, ker očitno govorimo o izplačilu nekje med 10 in 20 jurji, hiša jih je pa najbrž vredna okrog 150.

Ampak starši imajo ziher pravico vedet, kaj se dogaja, bit seznanjeni (ne z njunimi medsebojnimi zadevami, ampak z dogajanjem okrog izplačila), zato da lahko pravočasno sodelujejo pri reševanju zadeve. Še sploh zato, ker ery prav, da ne dobi kredita, torej ga bosta morala najverjetneje onadva vzet oziroma seči v svojo nogavico s prihranki. Da ne bodo enkrat samo tožbe dobili vročene. Res, meni se zdaj že starša počasi smilita v tej zgodbi.


ery, resno. Ne obnašaj se kot mula, ki je na skrivaj cigareto pokadila, zdaj si pa žvečilne v usta tlači, da je starši ne bi zavohali. Če hočete tole rešit, se boste predvsem morali zmenit, za kar je pa nujni predpogoj to, da vsi veste, kaj se dogaja. Ne da ti špilaš eno tamponsko cono, kjer se vse ustavi.

Tako kot so ti že predhodnki povedali - nič skrivanja!!! Bolj se boste sli škrivalnic, težje , dražje in dalši bo postopek. Vsekakor si starša zaslužita, da jima poveš, da je tvoj mož (sedaj še je) najel cenilca in ocenil zgornji štuk...., rečite mu, naj vam da kopijo, idiite čez celo cenitev, in če se ne strinjate z navedenim, se dogovorite kaj boste storili - se z njim samo pogovorili, ali najeli svojega - NE smete pa pozabiti, da vse to stane, glede na to, da nimate sredstev da bi ga izplačali....
Če sem iskrena, se mi ta cenitev niti ne zdi pretirana, če gre za eno etažo ki ima cca80 kvatratov, in kot ti praviš je bila voda in centalna že gor.....Žal takšno je pač stanje in od tega nekje pol, pa če smo ljudje in se lahko dogovorimo za dobro vseh, bo njegovih 15 jurjev kar ok cifra.....

Tako kot pa je ronja že omenila.... NIKAKOR pa tu vmes ne smeš pozabit otrok in zanemarit njihovega razmišljanja. Ona dva ( sicer ne vemo koliko sta stara), ne razumeta kaj to pomeni, "vložek v hišo", ali je ati kaj prispeval ali ne, ampak razumeta samo to, da on pa sedaj nekaj hoče od mame, dedija in babice, in da se po moje grdo in glasno pogovarjate o njem - ( ker iz izkušenj vem, da se vedno ne da skrit pred otroci, in da imajo otroci ušesa vsepovsod, najbolj si pa zapomnijo, kaj drugi govorijo o njihovih starših). Poskušaj opisat otrokoma (primerno njuni starosti) kaj se sploh v hiši dogaja - pri tem ne bodi krivična do katere koli strani.... in oče samo zahteva svoj delež ki MU pripada.

Razumem pa tudi tebe, saj sem v tvoji koži že bila....ta relacija starši, otroci, mož in vso dogajanje okrog zahteva človeka in pol...., je zelo težko in naporno, in ponavadi otroci potegnejo najkrašo, pa čeprav se še toliko trudimo. Sicer je boljše, da otrok živi mirno in sproščeno pri ločenih starših, kot pa da gleda vso to kalvarijo...Bodi jima v oporo in ljubeča kolikor se da, pa čeprav ne bo vedno lahko, ker znajo otroci tudi stavari razložit po svoji otroški logiki in jim težko dopoveš drugače, sploh v tej situaciji, ko se borijo za vsako bilko upanja, da bo družina ostala skupaj, kajti on imajo svoje starše samo in enostavno radi in to je za njih glavno... briga njih vse ostalo in prav je tako....

Težko je bit vmes, se strinjam. Ampak to morajo (ali bi morali) ljudje upoštevat že takrat, ko se odločijo, da si bodo dom ustvarili pri starših. Partner je prišlek. Ti si pa vmes in vedno boš. To je lahko bolj ali manj zahtevna vloga, odvisno od medsebojnih odnosov, ampak vedno boš pa nekako balansiral med starši in svojo družino, ti boš moral postavit meje,...


Tukaj imamo pred seboj razpad ene takšne razširjene družine, ki se je zaradi sobivanja zapletla v precej komplicirana premoženjska razmerja. Starši, ki so bili prijazni in so mladi družinici odstopili zgornji štuk, so zdaj v vlogi dolžnika in morajo zeta, ki ga itak mrzijo, izplačat. Itak, da je fer, da se človeka izplača, temu sploh ne nasprotujem.

Je pa cela situacija emocionalna bomba, v kateri bi ery morala odigrat ključno vlogo posrednika, pomirit strasti in prispevat k iskanju neke sporazumne rešitve, ki bi bila za vse sprejemljiva. Dat otroke v varstvo, povabit vse vpletene za mizo in se pogovorit o vsem skupaj. Jaz sem prepričana, da vsi štirje nekako približno vedo, kakšna bi bila poštena vsota izplačila, saj so bili zraven, ko se je delalo.

Ona pa tišči glavo v pesek in se izogiba konfliktom, ker bodo sicer starši jezni. Valjda bodo jezni, saj imajo vso pravico bit. Ampak s tem se je treba soočit in zadevo rešit, ne pa skrivat zadeve in čakat, kaj bo. Ker izginil problem ne bo.

ery ni važno ka čutiš, kaj misliš in kaj si želiš. Šteje samo to, da s čim manj škode rešite nastalo situacijo. In poskusi se osamosvojit. V pravem pomenu besede, ne računaj in ne obremenjuj staršev. Vedno je tako, da dolžnik meni, da mora dati od sebe preveč denarja in upnik ima vedno občutek da dobi premalo. Sploh če je posredi še spor na to temo. Pa dej se usedi z bivšim in se pogovorita ne samo o koliko ampak tudi o kako izplačat. Najlaže je na daleč gledat kaj se dogaja in se zgražat nad dejanji druge strani in na koncu porinit vse tretjo osebi.

In ja otroci vse to spremljajo in nabirajo v svoji mali dušici ter si po svoje interpertirajo, če se nihče odkrito ne pogovarja z njimi.

_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

Nerodno sem se izrazila - samo zgornji štuk - če pač ne bi mogli prit do soglasja. Oz. bi on postal delni lastnik in ga morajo ali izplačat ali pa prodat zg. štuk, ne cele bajte.

Imajo pa vsekakor pravico zvedet, kaj se dogaja. In otroci imajo pravico do mirnega doma in spoštovanja obeh staršev.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/