Hehe, če bi hotela sama spokat z vsemi tremi malimi za kak dan ali dva, bi bil samo vesel . potem bi nas pogrešal, pa prišel za nami, verjetno;).

Sicer pa: v drugem kraju živi samo moj oče in k njemu gremo vsaj 1x na mesec, za cel vikend, teh vikendov se pa veseli lubi vsaj toliko kot jaz . Imam srečo, da se onadva res dobro razumeta in se imata rada:).

Da bi šla pa s starši v toplice ali na morje, mi pa nekak ni - se mi zdi, da se imamo precej boljše, če gremo sami;).

Če pa partner ne bi sprejel mojega otroka - nima veze a je biološki, ali ne... hm, ja, to bi pa bil velik problem in zame deal braker, kot bi rekla mateyka, že v štartu. Ti si v takrat upala, da jo bo sčasoma sprejel, je pa postal še bolj smotan in zato si seveda razočarana, logično. Za nazaj se nimaš kaj sekirat, punčki je očitno pri tvojih starših dobro, ker nič ne praviš, da ji ne bi bilo, rada jo imata, oba sta še živa... Nič hudega ji nisi storila. Si pa naredila sebi medvedjo uslugo, kar sedaj ugotavljaš. Zdaj lahko reagiraš drugače, ker več veš.

Nič več ne popuščaj, predstavi jasno svoje pogoje (stiki s punčko) in če on tega ne zmore, ja, potem ne boš bogvekaj zamudila, če ne bosta skup...

Mateyka, po moje Nastya ni pustila deklice zato, da si bo ljubezensko življenje zrihtala. Mogoče nista bili še niti dolgo skupaj in jo je skrbelo, kako bi vse skup tudi na tamalo vplivalo, ker še nista vedela, če se bo zadeva izšla, ni se znašla v situaciji, ki je precej nenavadna, pač ne veš, kako bo... In jo je on prepričal, da če hočeta začet zvezo, morata bit najprej brez otrok, da se navadita en na drugega (to velikokrat poslušamo v pridigah, če si kdo drzne met otroka prej kot je druženo sprejeto...) In mu je verjela, ker mu je zaupala, tako kot midve zaupava svojim.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/