hey hey
neonaia- sem ti hotela že zadnjič povedat, pa mi potem ni zneslo. Meni je šele pred kratkim izginila črta. Včasih baje kar traja, ene srečnice pa kar kmalu izgubijo po porodu. Imam pa prav tako še razmak za dober prst med trebušnima mišicima in tudi to lahko traja do 2-h let. Ma sem se dosti trudila z vajami za globoke mišice, pa se je poštimalo do neke mere, čisto pa ne. Prav tako mi ostaja tistih 5 kil in se jih ne znebim, no, moram priznat, da neki trudim se tudi ne, sladkarijam se še vedno ne morem upret, me pa bolj kot teh 5 kil moti trebuh, ki je še vedno malo zaobljen. Glede jošk ti pa ne znam pomagat, nisem prav dosti dojila in so se kar kmalu vrnile v prvotno stanje, se pravi nimam imeti kaj povešeno ;)
Je pa tvoja že tako napredna, da hodi ob opori in že sama stoji . Pri nas še sicer to ne gre, se pa že od kar se plazi postavi na noge ob vsaki možni priliki-opori. Vozi pa sesalec pred sabo po stanovanju, smo mu nabavili tudi sprehajalćka, pa so na njem bolj zanimive druge stvari kot pa namen, bo že, vse ob svojem času. Zna pa že ploskat od 6m, pomaha od 7., razume že tudi nekaj besed: ko rečeš kje je lučka, račka, punčka, lunica, se vedno obrne k pravi stvari, ali pa ko vprašaš:kdo je prišel, se vedno obrne k vratom, ali daj pa-pa, pa maha, včasih celo z obema rokama. Da tudi buc-buc, še vedno se dela pa "Tošota", ko mu rečeš NE :). Je pa ful fajni, ko pleše, miga s tisto ritko, pa rokami, včasih še z glavo, res je smešen, pleše pa vedno, ko kakšno glasbo sliši, pa četudi uspavanko iz vrtiljaka, ja ni čudno, ko pa mama kar naprej pleše, hehehe
mini- hvala za tvoj nasvet, ampak resnično HVALA. Sem potem razmišljala, sigurno mi ne bi noben imel imeti jajc kaj takega svetovat, poznalo bi se pa lahko do konca. Čeprav, glede vozička, moram priznat, da mi je prav pasalo ga nosit, ker ga prej nismo nikoli, ker ni maral biti na rokah, zdaj sem bila pa cela blažena, ko mu je končmo zapasalo biti na maminih rokah, pa četudi je to za mene pomenilo potiskanje vozička poleg nošenja skoraj 11.kilskega dojenčka 3km. Moram ti povedat, da po tvoji zaslugi, se previjava zopet "normalno", ker tu sem morala res nekaj narediti, stoje je izredno težko. Pač sem vztrajala, da ga obdržim na hrbtu, 2x se je še drl, zdaj pa niti poskuša več ne. Napredek je tudi pri vozičkanju. Zdaj grem celo brez strahu z vozičkom ven, tu še vedno poskuša, že ko ga dajem vanj, se upira, mu pokažem kakšno lčko, in ko je 1x v vozičku, je ok, pa mogoče tu in tam še po kakšen pol ure začne stokat za na roke, ga zamotim s kakšno igračko, pa gre, sploh ni več tako posilen, ker prej se mi je včasih tako drl, da do zraka ni prišel.
Mojca- te čisto razumem. Vsem se počasi izteka porodniška, jaz bom sicer ostala doma, sem v nosečnosti ostala brez službe in mi je tudi do sedaj ni uspelo najti. In mi tako zaenkrat tudi paše. Si ne predstavljam ga zdaj, ko je ravno začel se vse zavedati, da bi moral it v varstvo, tudi meni bi bilo neizmerno hudo. Razmišljam, da bom po preteku podpore iz zavoda, iskala službo za polovični delovni čas in bi se poskusila z mojim kombinirat, rada bi ga dala čimkasneje v varstvo. Ja, pa še nekaj je, kar se financ tiče, javnega vrtca tako nismo dobili, privat vsi vemo kako dragi so, tako da bi mi od plače ostalo tistih nekaj 100 eur,se mi pa ne splača, pa še malega bi lahko zvečer videla toliko, da bi ga dala spat.
Verjetno sem zopet kaj pozabila, pa naslednjič
uživite čao