Do onemoglosti zalit čaj ni nič drugega kot voda.
Sicer nisem iz stroke tako kot tvoj mož pa vendar mi logika nekako pravi, da snovi iz telesa izpira tudi čaj, seveda v res ogromnih količinah, tisti 1 liter dnevno (več itak večina skoraj ne popije) pri odraslem človeku bolj malo naredita. Tako da res ne vem, v čem bi bila čaj in sok boljša od vode. Lahko morda postrežeš z razlago? Tvoj mož bo verjetno vedel in me res zanima še strokovna razlaga.

A ni vseeno? Voda ali čaj? Če ni ravno pravi čaj in ga dojenček ne spije na hektolitre. Bebe čas je bolj ali manj obarvana voda z nekaj okusa in snovi iz zelišč, enako pa velja za ostale neprave čaje. Še nisem slišala, da bi koga pobralo od pitja vode ali čaja. Sem pa že slišala za dehidrirane ljudi in tudi dojenčke. Sicer jaz moji dajem za pit vodo, ker tudi z mojim samo vodo za žejo pijeva. Sokov pa ne kupujemo, ker je to samo sladkor v preobleki. Sicer pa bodo vsi preživeli, ali bodo pili čaj, vodo ali pa sok.

To, da nalivanje z vodo ni lih mati vse modrosti ni neka nova doktrina. Isto s čajem.

Ko sem bla noseča sem bila nenormalno žejna in sem se nalivala z vodo ker je to ja zdravo. Pol sem pa začela z radensko, ker sem jo bila vajena že od malega, pa mehurčki so mi pasali. To je blo tko ene tri flaše na dan.
In sem enkrat dohtarci z velikim napadom slabe vesti 'ker mehurčki skodujejo otroku' pač povedala in jo vprašala al je voda boljš al naj kak čaj raje. In sem bila nemalo presečena nad odgovorom.
Da vsekakor je od predlaganih zadev najboljša radenska. Da pa naj vzamem uno manj mehurčkasto al pa negazirano, ker ima pač radenska poleg H2O še druge snovi noter, minerale pa tko. In je vsekakor boljša od navadne vode in od kakega umetnega čaja. Če že pijem čaj naj raje kakega domačega šipkovega in podobno, ne pa kakih umetnih sadnih. Raje ''zeliščne'' ala planiski, bebe in podobno.

Kasneje ko sem dojila pa smo imele še eno podobno epizodo, ker sem se dobesedno nalivala z vodo in čajem, ker sem bila prepričana, da pa moram fuuul pit, ker delam mleko in sem tko spila na dan v povprečju okol šest do sedem litrov tekočine. In me je čist nakurila da pretiravam in da ni zdravo, ker kakor je reku Lukka, da spiram snovi iz telesa in da naj raje pijem manj in bolj ''kvalitetno'' (kvalitetne čaje in mineralne vode).

Drgač pa pr nas pijemo pestro. Vodo, sokove za redčenje (ala bezgov in podobno domače pridelave), radensko, domače sokove made by babi.... Včasih kako kokakolo, kokto in podobno. Mož še kak pir. Potem se pa počasi konča.

mamo samo mi ta sladko doma?
kot dojenčici sem ji najprej ponudila vodo-ni šlo, potem nesladkan čaj-ni šlo, potem sladkan čaj-in je končno začela pit!
zdaj pri treh letih pa pije kupljene ali domače sirupe, občasno sok ali čaj (obvezno sladkan), letos poleti pa smo jo končno navadili, da popije še kakšen deci vode na dan. drugače je pa zelo žejna punca, poleti popije tudi več kot 2 litra na dan.
sem jo že velikokrat probala navadit na vodo (sem rekla, da nimamo sirupa doma in ga skrila), pa sem ugotovila, da je punca dobesedno raje žejna, kot da bi pila vodo...

če bi pa lahko izbirala, kaj bi moj otrok pil, bi pa ponudila nekako pol dnevne količine tekočine vodo in pol nesladkan čaj (zeliščni, domači).

< Sporočilo je popravil tashq -- 30.10.2013 11:43:16 >

6-7 litrov ni normalno. dvomim, da sem sama sploh sposodbna spit več kot 4 litre čez dan. 4-5 je itak meja. me preseneča, da to ni bolj splošno znano..

Jaz sem v drugi N morala več piti, ker sem imela izvide urina ves čas slabe. No, pa sem pila in se je organizem tako zelo navadil, da sem bila ves čas žejna in sem spila po 4 litre na dan (pa ni bilo poletje), tako da 4l so moj maksimum, ki ga izven nosečnosti nisem nikoli uspela presežti, niti približno. Jaz spijem ca. 2l na dan, največkrat manj kot 2l.

Itak ni normalno. Vsaj ne zame.

V nenosečem stanju jst spijem nekje okol litr pa pol na dan. Več ne gre. Ne čutim potrebe. Na šihtu sem lahko cel šiht brez pitja, ker pač ne čutim žeje. Da mi neki fali opazim, ko me začne glava bolet. Zato moram met skoz uno flašo vode na mizi, da me opominja da moram pit.
Isto je recimo pri športanju. Moram zavestno piti, ker ne čutim, da sem dejansko žejna.

Otrok je pa po meni. Ful malo pije, no za povprečno pijoče ljudi. Pediatrinja pravi, da dokler vpraša za pit, ko začuti žejo je okej, naj ne silimo.

Ja no, saj, česarkoli boš spil v enormnih količihah, bo spiralo koristne snovi iz telesa ne pa samo voda, ker kot sem jaz razumela Lukka, je govoril samo o vodi da je tista, ki v prevelikih količinah spira dobre stvari iz telesa. Sicer pa itak večina ljudi niti približno ne spije toliko, da bi jim katerakoli tekočina lahko spirala poleg slabih še dobre snovi.

Voda je že ok, samo ne pretiravat. Ok, pač naj vsak sam presodi kako in kaj. Ampak pri nas je pač režim tak, da jo spije na dan dva ali največ tri kozarčke, ostalo so čaji in domači naravni sokovi razrečeni z vodo.
Enostavno je tako, da sama voda čisti. Voda je namreč naravno čistilo. In splakuje. Otrok pa, če je pojedel kosilo, kasneje se igra in poskakuje, leta za kužkom je žejen. In osebno pač takrat ponudim domači sok ali čaj, saj le ta ostane nekaj dlje časa v telesu in posledično preprečuje tako dehidracijo kot tudi veže nase minerale in druge snovi v želodčku. Če bi ponudil vodo, bi pač stekla skozi.
Dam ji pa zjutraj na tešče takoj vodo, ker pa "zbudi" in spodbudi organe, da po prespani noči začnejo hitro delovat. Voda in samo voda zagotovo NI najboljša rešitev za malčke. Vsak pa naj presodi sam in se posvetuje s svojim zdravnikom.