Evo, spet se javljam, prva anonimna.
Ja, kot sem napisala, sem tri dni nazaj dobila dokaze, izpiske. In ja, seveda je lagal, da ni pisal. V enem dnevu ju je poslal 20 sms-jev. To je takoj naslednji dan, ko sem ga prvič dobila, čeprav mi je sveto zagotavljal, da ni. Ji pa je pisal samo ta dan in potem nič več.
Seveda sem mu vse povedala, tud odšla sem iz hiše z namenom premislit. Nakar sva se seveda naslednji dan pogovarjala, spet sem mu rekla, da nima smisla, da grem, da imam nagledano stanovanje, da kaj bova skupaj, če mu ne zaupam. Enostavno da pač nima smisla, da je še naprej z mano, ker ne bom več verjela v njega in mu bom to nonstop naprej metala. Običajno je bolj tihe vrste, ni nek full govorec, tokrat pa se je z mano zelo veliko pogovarjal, mi vse povedal, da se je z njo prek sms-ja pogovarjal, ker je enostavno vedel, da prek neta lahko vidim in ker ve, kako bi reagirala. Me gledal v oči, zatrjeval, da samo mene ljubi, da si sploh ne zna predstavlajt, da bi bil s katero drugo, da bi prizadel družino zarad druge ženske. Sploh pa zatrjeval, da naj že enkrat verjamem, da ni naredil nič slabega in da sta se pač pogovarjala. Baje ji je tud omenil,da naj na prek neta mu nič več ne piše, ker meni ni prav in ker sem tak odreagirala. In je baje ona rekla, da tak odnos ni nirmalem, češ, da kaj je spornega, če imajo ljudje prijatelje.
Skratka uspel me spet prepričat, imela sva lep dan čist za sebe, dajal mi je vso svojo pozornost, gre itak nikamor, je nonstop ob meni. Je rekel, da naj zahtevam še za vnaprej izpiske in bom videla, da je zaključil s pisarijo., rekel celo, da mi da svoj telefon, da mu bom končno verjela.
Punce, jaz ne vem, kaj si naj mislim. Srce mi govori, da me ljubi, to čutim, razum pravi, da naj ne verjamem vsemu, ker bom čez čas spet razočarana. tako kot sem mu verjela par let nazaj, pa se je izkazalo, da se nisem motila( ko sem dobila izkaze). En dan sem vredu, potem pa me spet zagrabi in hočem oditi stran od njega, ker imam venomer v glavi, kaj dela, ko ni zraven mene. Ne želim takega odnosa, v katerem bom v večnem boju sama s sabo, amapk takega, da lahko njemu venomer zaupam, pa naj si bo karkoli. Ne morem se odločiti, oj je pripravljemn vse storiti, ne vem. Nisem več toliko pametna, da bi razrešila uganko, še bolja pa to, da bi verjela temu vsemu. Ker kaj je pisalo v sms-ji, itak samo on ve.