Khurde lahko si prepričana, da vzg. pri vas ne merijo s peščeno uro koliko časa ga biksate v garderobi ...to je v končni fazi, tako kot sem že zgoraj napisala, stvar vsakega posameznika in če pri vas to deluje...ok.......izpostavila sem le tisto pretirano zavlačevanje pri slovesu, ki določenim malčkom resnično škodi...ne bom pretiravala, če rečem, da imamo vsako leto v skupini vsaj tri takšne starše, ki zjutraj z maratonskim poslavljanjem in odpiranjem in zapiranjem igralniških vrat (joj..pozabili smo nanico...joj..pa dudico...joj...pa še to bi povedala...)tako razdražijo otročka, da ga potem tudi po pol ure ali še dlje mirimo in animiramo in po vrhu vsega z jokom nemalokrat razdraži še kakšnega otročka zraven...pa jim kljub opozorilom velikokrat dol visi....kaj si mislijo drugi starši...kaj si mislijo zaposleni...in kar je najbolj žalostno....kako vse to doživlja njihov otrok jim je deveta briga....

Ja, če so STARŠI tisti, ki zagnjavijo na vratih, je res malo smešno. Od otrok se pričakuje, da bodo otročji, od mene, v mojem primeru pa se verjetno pričakuje, da bom te stvari urejala v garderobi, ne pri odprtih vratih. S tem se jaz strinjam.

jooooj, mi smo za domov ubitačni... običajno imamo čas, se nam ne mudi, pa včasih res dolgo traja, da ven prilezemo če je najmlajši pri volji, pregledamo še albume njunih skupin, ki so na garderobnih omaricah, preberemo besedila pesmi, ki so notri in ki jih pojejo, ko so v vrtcu (vzgojiteljica v eni skupini nas redno updejta z glasbenim repertoarjem), potem imajo vedno kakšno razstavo v avli in moramo pregledati, kaj sta njuni skupini naredili... potem imajo večji otroci razstave spodaj, kjer so manjši (moja2), in tudi to pregledamo... pa oglasno desko s slikami dogajanj v vrtcu v zadnjem času... pa oglasni deski pri njunih igralnicah, kjer imajo kakšne risbice, ki so jih tisti dan delali ali pa slike otroka, ki je praznoval rd... in itak je 99% teh zadev na višini otroških oči, tko da ne moremo kar mimo včasih se mi zdi, da smo čisto posvojili ta vrtec in da smo zelo domači

pelin, sem pa letos opazila par mam, o katerih verjetno ti pišeš... grejo kar z otrokom v igralnico (obute), se pri odprtih vratih igralnice poslavljajo kot da se zadnjič vidijo ali pa kar čepijo pred vrati (odprtimi) in gledajo, kaj bo otrok naredil in kako se bo obnašal, on pa itak joka, ker se vso slovo podaljšuje in mama kar ne gre, ker ona ne more, ne ker on ne bi mogel... in za nameček na koncu vstopi še ona not in zapre vrata za sabo, vmes pa govori, kak revček da je in da bo prišla nazaj in vzgojiteljica je že nakajkrat rekla, da to ne gre, da otrok trpi, da igralnica ni za starše, a se mama ne da

aha, sem zdele prebrala, da si me prehitela z zapisom in podrobnejšim opisom ma, ko pa tako dolgo pacam en post

< Sporočilo je popravil khurde -- 4.1.2013 23:29:33 >

_____________________________

If you're too open-minded, your brain will fall out.

Ne hlipa......je pač taka, da se vedno namesto 3 sekund poslavlja 30 sekund (ker to najino poslavljanje ne traja recimo 10 minut)....in ni tako samo v vrtcu, tudi pri babicah, če grem v trgovino in ostane ona doma....pač taka je....hlipa pa, če te doze "poslavljanja" v obliki nekaj poljubov in božanja ne dobi...potem pa hlipa......

Nekdo mora poskrbeti za zabavo. Ali www.5moskih.com, ali pa www.nadebudnemame.com.

mi tudi večinoma nimamo zjutraj nobenih težav: lupčka pa objemček, pa smo rešeni. ponavadi je popoldne večji problem, ko noče domov. se je treba še igrat, pospravit to in ono, jok in stok, da noče domov;včasih traja tudi 10 min, da pridemo iz igralnice. mi je kar malo smotano, ker vem, da s tem oviram druge starše, ki pridejo po otroke, oviram delo vzgojiteljic, sami mi je pa tudi smotano stopiti v igralnico in jo zgrabiti, ker vem, da imam včasih umazane čevlje. včasih upam, da jo bo vzgojiteljica prinesla do mene, samo se to redko zgodi. jim pa tudi nočem "ukazat", naj mi prinesejo otroka.
me  zanima, če so kakšne vzgojiteljice tukaj:je takšno ravnanje zelo moteče in če bi lahko ta odhod domov kako pospešila?

Ko moji dve nikakor ne moreta iz igralnice, vzgojiteljice ne čakajo dolgo, grejo kar do njiju in povesta, da mami čaka in da se bosta jutri naprej igrali ali doma do konca pobarvali ipd. Jaz ju ene 3x pokličem, če ne prideta pa vzg. posreduje.

ja letos imamo tudi mi dostikrat jokavčka, ker sem na porodniški in ve, da sem doma s tamalim. Moj ga odpelje v vrtec, tamali mu hoče včasih še kaj pokazati v garderobi (dostikrat med nabiranjem, da ne gre v vrtec) in to si pač pogledata, potem gresta do vrat reče mu lepo se imej in adijo in ga odda, včasih celo v naročje vzgojiteljice, ker drugače ne gre, ampak brez nekih dolgih poslavljanj, ker je tako samo slabše. Ko ga pridem iskat potrkam, če še je mu povem, da ga bom čakala pred vrati in jih ZAPREM, ful me moti, ker eni puščajo odprta vrata in tam visijo, naši imajo pa odprta okna in potem piha čez tamale. No pol pa prikoraka ko poje do konca se lepo posloviva in greva. Aja pol pa včasih do 15 minut bluziva po garderobi, ker ga vse zanima pa skos mi more kej pokazat, razne izdelke, ampak se iz sobe ne vidi v garderobo, tako da mislim, da nikogar ne motiva.

< Sporočilo je popravil nusi -- 5.1.2013 21:09:50 >

Ah, lepo tebi. Pri meni redkokdaj. Par dni nazaj je mala oblečena in obuta šla nazaj v telovadnico, kjer so nekaj na blazinah skakali in se je odločla, da bo pomočnici pomagala pospravljati. Druga deca so šla v drugo igralnico in jaz sem seveda z velikim počakala, da sta onidve pospravli. Nič je pomočnica ni naganjala domov

LuLu, sory, zdaj ti ne bo všeč, ampak, jaz bi šla po njo v telovadnico jo prijela, ji povedala da zdaj gremo domov in če ne bi šla, bi jo pač prijela in nesla ven. Starši so šef in ne otrok.
Pozna se, katere mame oz. očetje grejo zjutraj v službo, otroka hopa cupa oddajo in odidejo, otrok brez problema vstopi, ker je tak proces vsak dan. Pri tistih, ki pa po deset, petnajst minut še nekaj čarajo po garderobi, pa je razumljivo, da bo otrok poskušal podaljševat, na koncu pa starši postanejo sužnji, več ne vejo ,kako otroka noter spravit, da ga potem že vzgojiteljica mora odtrgat od mame.