Se strinjam z vsemi, ki so napisali, da poiščite pomoč. Nekaj se je sigurno zgodilo, kaj pa lahko samo ugibamo. Dejstvo je, da je deklica v stiski in je važno, da se ukrepa ne pa zgolj vse skupaj pomete pod preprogo v stilu saj ni nič hudega je punca preveč občutljiva. Tudi, če ne gre za zlorabo je treba ukrepat, ker deklica zelo odkrito kaže, da je v stiski.
Meni je napr. padlo na pamet, da sta ji mogoče uzela denar ( ne vem, če ga je imela s sabo) pa sta ji zagrozila, da ne sme povedat. Ampak to je pač moja zgodba izsiljevanje in pretepanje na poti iz šole domov. Še zdaj zamerim mami, da ni ukrepala, ko sem ji povedala. Boli enako kot pesti sošolcev, če ne še bolj. In tudi vašo deklico bo bolelo, če se ne boste ukrepali.

_____________________________

Žal mi je, da se vam to dogaja . Strinjam se z vsem zgoraj napisanim. Upam, da boste ukrepali. Poiščite eno res dobro strokovno pomoč (in ne šolsko psihologinjo- saj ne, da jih podcenjujem, ampak se mi zdi, da zadevi ne boste prišli do dna, ker vas ne bodo resno jemali- vsaj tako je bilo ponavadi).
Srečno!

Nisem vsega prebrala, sam po mojem sta fanta res to rekla - sam taki junaki se potem vedno potuhnejo. Ponavadi. A si bila zraven, ko sta morala to povedat? Itak se takoj vidi, kdo laže.

Sam sem pa pomislila na to - da so otroci kje slišali o kakih strelskih pohodih po šolah in so se pogovarjali. Pa so se mogoče fantje na naprimeren način šalili (ker so itak preveč nekateri v teh filmih in igrah...), puncam pa to ni smešno... Sploh če imaš domišljijo. Ne vem, se mi zdi da take stvari sploh niso za v medije, za otroke pa še manj. Po mojem si mislijo,d a zdaj kar hodijo orkog in pobijajo vse.

Npr. men gredo ful na živce ameriški filmi, takoj prestavim, ker mi je kakršnakoli oblika nasilja neumna in američani so itak zaostali ( tisti ki take filem sploh delajo in gledajo). Se sprašujem večkrat kakšen je njihov (skriti) namen?

_____________________________

<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>

Se popolnoma strinjam s Poko, novica o strelskem pohodu gotovo zelo vpliva na otroke, sploh zaradi razvpitosti v našem medijskem prostoru. Novice so bile na televiziji, radiu ter internetu. Že prvi letnik novinarstva pa obravnava vpliv medijev na javno mnenje, med javnost pa jasno spadajo tudi otroci. Sama se iz teh let še dobro spomnim bombardiranja Beograda, vojne na Kosovu kot tudi obnašanja odraslih. V naši družini se o teh novicah ni dosti govorilo, četudi je bil dnevnik vsak dan ogledan vsaj s strani mame in očeta. Morda bolj zaradi navade kot čiste želje po obveščenosti, opredeljenosti glede takrat aktualnega Natovega posredovanja nista kazala. V družini sta se po slišanih novicah brat in oče pogovarjala o nogometu, evropskem prvenstvu in Zahoviču, mama pa o Gabrijeli Spanič. V cerkvi smo molili tako za Srbe kot za Kosovske Albancesama pa se še dobro spomnim videnih grozot na televiziji kot tudi strahu, ki me je spremljal vsakič, ko je nekdo omenil bombe in so pokale petarde. Tudi sama sem se takrat privijala mami.

Jaz bi Cukrčku predlagala pogovor s hčerko. Pa ne o tem incidentu, temveč o novicah, ki jih spremlja in sliši, otroci gledajo na isti svet. Jaz verjamem, da je umaknila izjavo zato, ker ni hotela sošolcev "tlačit v drek" - lepa lastnost. Gotovo se tudi sama zaveda, da ni bilo zle namere z njune strani, četudi sta izrekla nepremišljene besede. Lahko je izvor njenega strahu popolnoma nelogičen, a otroku z logiko težko preženeš strah, važno je le, da se zavedaš, da strah je in kakšen je. Morda naj hčerko zaposli z aktivnostmi v katerih uživa, jo da v družbo njenih prijateljev, karkoli pač. Otroški um najlaže prežene strah tako, da ga pozabi.

Cukrček , kako je mala?

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Jaz se spomnim sebe in tudi enega takega obdobja.
Brala sem neke knjige (že zelo zgodaj sem se naučila brati in sem VEDNO brala knjige, ki niso bili primerne za mojo starost; starši so se lahko na glavo postavili, saj sem skrivaj brala pri "svetlobi", ki je sevala iz tistih rež v roleti, in knjige pred njimi veselo skrivala). Starejše jih mogoče poznate. Mislim, da jih je v zbirki 11 ali 12, in imajo take fajn naslove: Vohuni, Morilci, NLP.... No, in živo se spomnim, da sem brala NLP in je tam pisalo, kako so vesoljci neke ljudi ugrabili, pa njihova pričevanja, kaj so z njimi delali itd. In spomnim se, da sem začela jokati, kaj jokati, tuliti, in šla k mami z istimi izgovori: lulat, kakat, žejna, lačna.
No, čez nekaj dni sem ji menda povedala, in takrat me je potolažila tako, da je odprla atlas in sva pogledali, kje je (ne spomnim se točno) Anglija ali Amerika, in vem, da me je to potolažilo, da pa je to taaaako daleč in da potem moje mame ne bodo ugrabili NLP-ji.

Se pa spomnim tudi, ko smo bili na taborjenju z ZPM, sem bila stara 7 ali 8 let. In vem, da sem zmeraj starejšim od sebe pripovedovala (ja, saj sem že rekla, da sem brala neprimerne knjige ) neke grozljive zgodbice, itak da sem si skoraj vse zmislila, dodala, odvzela, da je bilo reeees grozno. In vem, da sem zagotovo par otrok fino prestrašila, ampak takrat se ti to zdi fino in fajn.

To so zgolj moji spomini na moje tuleče obdobje in strah pred spanjem oz., kaj če se moji mami kaj zgodi. Ja, zanimivo, nihče drug razen mame ni prišel v poštev.

Moram rečt, da sem tudi jaz žal pomislila na citat tehnofilove žene...
Ste mogoče poskusili stopiti v kontakt z učitelji, ki so bili na taborju, da bi morda vedeli kdaj in zakaj, če se je že tam zaprla vase?