Jaz sem članek prebrala....in se celo strinjam s tistim, kar piše v njem....deloma.....ker sem tudi v članku zasledila besedno zvezo "kvalitetno izrabljen čas z otrokom".....in ta besedna zveza se staršem prodaja že nekaj let....verjetno že kaki dve ali tri deset_letja....in po mnenju strokovnjakov, takšnih in drugačnih, je bil "kvalitetno izrabljen čas z otrokom" ravno ta, da otroku ni smelo biti dolgčas, torej je starš moral prevzeti vlogo animatorja otroka, da se je že v trebuhu začel ukvarjati z njim.....po nekaj letih je nato prišlo obvezno institucionalno varstvo in malo morje dodatnih ter obogatitvenih dejavnosti, ki so nujno potrebne za optimalen psihofizični razvoj otroka....

In ker v Sloveniji že nekaj let poslušamo, kako je vrtčevsko varstvo nujno potrebno za razvoj otroka, da lahko le strokovne sodelavke vrtca zagotovijo otroku vse kar otrok potrebuje za normalen razvoj, da otrok, ki ni v vrtcu baje nazaduje, kaže takšne in drugačne odklone.....ob vsemu temu nekaj letnemu pranju možganov staršem, pač ne preseneča dejstvo, da starši, ki so z otrokom doma, pač "kvalitetno izrabijo čas z otrokom" in mu želijo nuditi to, kar mu vrtec nudi (če pa baje otrok, ki ne obiskuje vrtca kaže različne odklone v duševnem in tudi v fizičnem razvoju ).....

Ker starši smo bili naučeni, da otroku ne sme biti dolgčas.....ker če je otroku dolgčas, si po petem letu že sam prižge televizor in računalnik....in katastrofa je tu ......otrok gleda televizijo in je za računalnikom kake pol ure več kot smo mu starši predpisali.......in pridejo stvari tako daleč, da starši z otroci več sami ne znamo hoditi na dopuste in moramo s sabo vleči vsaj še eno familijo z otroci istih let kot naši....da otrokom ne bo dolgčas....seveda je potrebno iti na dopust tja, kjer imajo takšne in drugačne tobogane, animatorje za otroke.....da otroku ne bo na dopustu dolgčas......v resnici pa otroku tudi na samotni plaži ni dolgčas dlje kot 5 minut....otrok si hitro najde nekaj za delati.....če mu seveda to dovolj zgodaj pustimo.....

V bistvu niso starši krivi, da "kvalitetno izrabljajo čas z otrokom".....to je storila stroka, ki je deset_letja starše učila, da otrokom ne sme biti dolgčas in nabijala krivdo staršem, da so premalo kvalitetno z otrokom, ker hodijo v službo......


< Sporočilo je popravil liliana -- 25.12.2012 14:56:54 >

Ja, seveda naši sončki morajo izključno v vrtec, da jih animirajo in vzgajajo strokovno usposobljene sodelavke tipa ala Pelin, ker imajo doma njihove mame pomanjkanje avtorefleksije. Pejte se nekam vse skupaj. Žalostno se mi zdi predvsem to, da se je tukaj kot en grešen kozel našla Ronja , ki po mojem mnenju v resnici veliko manj visi svojim otrokom za ritjo kot večino mam tukaj. Ali je danes narobe, če so otroci srečni in so veseli majhnih stvari? In "ja" Ronjine otroke sem imela srečo enkrat spoznati - in sta obe res fajn punci, ki sta mi v tisti slabi uri klepetanja z njihovo mamo delovali izjemno samostojno. In Ronja ne bi bila samo dobra v pisanju vzgojnih člankov, temveč predvsem dobra recenzentka, ki bi verjetno še takšen furmanskem konju vzbudila dvom.
Sama to temo spora večkrat pogledam, in tako kot v večini primerov življenja, se notri najdejo stvari, ki mi pridejo prav, s katerimi se strinjam - nekaj pa je takšnih, ki so mi osebno mimo - ampak to še ne pomeni, da so tudi drugim...
Sicer pa kaj bi se sekirali, še prehitro bo prišel čas, ko se bo pelin spet v vinu mendral in izgubil grenkobo...

Redko kdaj komentiram, vendar tole pisanje Pelin, me je pa res zmotilo. Najbolj sovražim, ko nekdo govori o strokovnjakih pri vzgoji. Ljudje niso kot matematične formule in če en strokovjak misli, piše tako, obstaja 10 drugih strokovjakov, ki bo podrlo njegovo tezo. Otroci so si zelo različni, eni potrebujejo več prisotnosti staršev , drugi manj in res ne vem, kaj je narobe s tem, da se otrokom, ki so doma pripravi teme, dejavnosti.

Stanislava, tebi sem že zadnjič želela odgovoriti, pa me RR ni spustil skozi.
Imaš prav, dostikrat sami nismo dovolj kritični in ko počnemo reči, za katere smo prepričani, da so dobre, kdaj tudi škodimo otroku. Temu se je nemogoče izogniti, ne glede na to, kakšne stil vzgoje se greš in kakšne vrednote zagovarjaš. Ljudje delamo napake. Tudi to je lekcija, ki jo morajo otroci osvojiti. Da je to normalno in kako se potem s posledicami napak spoprijemati.
Ponavadi pa otrokova reakcija na našo akcijo, odziv ljudi, ki so nam blizu, na nas, na otroka in na naše odnose, dovolj realno ovrednotita naša dejanja. Tudi če ne razmišljaš veliko v svoji vzgoji, to dvoje občutiš. In spremeniš tisto, kar povzroča takšne reakcije.

Spletnega življenja in mnenja ljudi, ki me tu gor poznajo kot chezAnO, pa ne morem imeti za enakovrednega mnenju ljudi, ki nas poznajo v živo. Pa nimam nič proti, če nekdo zapiše, da se s čem ne strinja ali pa zapiše kakšen drugačen pogled na vzgojo. Dokler zadeva ne postane žaljiva. Razmislim o prebranem (tudi tokrat sem) in če imam občutek, da bi lahko bilo kaj na tem, se poskusim izboljšati, dostikrat pa se tudi samo nasmehnem in grem dalje.


Liliana, vse je zdaj odvisno, kako razumeš ta "kavlitetno preživet čas za otrokom." Zame to, da stojim vsem trem za ritjo in jim govorim kaj in kako naj delajo, po možnosti še delam namesto njih, ni kvalitetno.
H kvalitetnemu času sodi tudi čas, ko si otrok sam najde zaposlitev in pri njej ostane nekaj časa. Je en pomemben vidik vzgoje dvoje, ki je za to potrebno: da si otrok zna sam najti zaposlitev in da opravi delo do konca. Oboje ima otrok že v sebi, mi samo ne smemo tega zatreti že v kali, pač pa mu pomagati, da oboje še razvije. Pa ne bo treba iskati plaž s tobogani.;)

p.s.: se opravičujem, ker sem že drugič popravila. Ampak edino tako sem lahko še liliani odpisala. Novega odgovora mi ni odprlo. Haha, RR, in your face:)

< Sporočilo je popravil chezAnA -- 26.12.2012 22:41:42 >

Ljudje, ki so nam blizu, običajno močno vrednotijo na podlagi čustvene komponente, zato je mnenje vedno subjektivno. V zdravih družinah je to ok, ker je normalno, da se nam oprošča in spregleda drobne napake. Niso pa vse družine zdrave in te ne morejo dati dobrega mnenja - govorim o ekstremih. Običajno pa bi morala biti že starša tista, ki imata ta kritičen pogled, ki se lahko izgubi iz preprostega dejstva, da je vse usmerjeno v 'akcijo' okrog otrok/a v luči, da bo za njega dobro. Tukaj se lahko potreban kritičnost izgubi, ker si stalno v tem okolju in pogledi zbledijo. Pravim lahko.

Btw, mnenje virtualnih ljudi ni tako zanemarljivo kot praviš. Saj vidiš, tudi sama se družiš z njimi in izmenjuješ ideje in poglede.

Po mojem mnenju k temu še sodi to, da je otroku tudi kdaj dolgčas.....drugače se pa z napisanim strinjam......in potem ni treba iskati plaž s tobogani in nositi enega kufra igrač na dopust......

Stanislava, tu sta dve različni stvari. Mnenja ljudi na spletu o kakšni stvari ali vidiku vzgoje ter mnenje ljudi na spletu o meni in vzgoji mojih otrok. Prva stvar mi je pomembna in zanimiva. Druga pa ne more biti zelo pomembna, ker se popolnoma zavedam, da je moja virtualna podoba izkrivljena podoba mene, je iluzija. In na podlagi le-te nihče ne more podajati sodb o meni in moji družini. Ni ne poklican niti ne pozna vseh okoliščin dovolj dobro, da bi lahko pravično ocenil moje odločitve. Kaj šele da bi me lahko na podlagi drobcev, ki jih puščam tu, obsojal.

Odvisno, kako jemlješ - ali kot obsodbo ali kot vidik, o katerem boš razmislila.

Grrr. Že drugič sem napisala odgovor, pa pride mimo tasrednji falot in mi stopi na kabel in izklopi računalnik.

No, pa dajmo še enkrat. V tretje gre rado

Dva vira sta, do katerih sem se opredeljevala.
Članek. Ko sem ga prebrala, sem razmislila o njem, za mnenje vprašala moža in razen tega, da se nam je spet nabralo preveč igrač (prazniki, rojstni dnevi, Miklavž in godovi v istem mesecu), ni nekih reči, ki bi se lahko nanašali na nas. Zato na temi tudi nisem odgovarjala. Nimam navade oglašati se tam, kjer nimam kaj povedati ali pa se me tema ne tiče.
Mnenja uporabnic RR-ja o nas, mamicah, ki imamo otroke doma. Morda tudi na to ne bi smela odgovarjati, kaj pa vem. Priznam, odnos "priljubljenih deklic v razredu do tistih, ki niso tako priljubljeni," me vedno zbode, še bolj pa, če imam občutek, da mi nekdo nekaj očita, pa nima neke osnove za to. Občutek, da se mi dogaja krivica. To dvoje je lahko priložnost za mojo notranjo rast in razvoj. In sem o tem dvojem tudi razmišljala (sem tudi tu napisala, da sem razmišljala, zakaj me je tema spravila na obrate). Pa verjetno bom še morala. Kako se pravilno odzvati na to dvoje, bolj umirjeno (nesramna pa upam, da nisem bila, torej sem tu že naredila en korak v razvoju, tako sem včasih odreagirala) in neprizadeto. Eto, tu je priložnost za razvoj.

Vsebina očitanega (itak je samo pelin konkretno povedala, kaj jo moti na nas. Hvala ti za pogum in iskrenost, pelin)pa je toliko nepovezana z realnostjo, da mi ne daje nekih iztočnic za spremebo načina vzgoje. Pa tudi če bi  vse tisto, kar nam je bilo očitano, držalo za moj, najin način vzgoje, še vedno mislim, da nič od naštetega ni osnova za sklep, da moji otroci nimajo nič od otroštva, da jih dušim, da se morajo komu smiliti.

Se mi pa zdi prav, da še enkrat poudarim en vidik. Smo na forumu vzgoja, konec koncev. Pogovarjamo se o vzgoji otrok. Zato bi bilo tudi prav, če smo zmožne svoja mnenja podajati kot odrasle, vljudne ženske (ki z vzgledom vzgajamo otroke), ne pa da oddajamo svoja mnenja na nivoju najstnice nekje na koncu osnovne šole.

Mnenje ima vsak o vsakem, eni pa povejo direktno, eni pa svoje mnenje le redko izrazijo in zgolj berejo ali poslušajo, bojijo pa se izpostaviti s svojim mnenjem....

recimo, glede na to, da je pelin začela to temo, je pelin meni že večkrat "očitala" povsem nasprotno od tega, kar je zdaj "očitala" vam, ki imate otroke doma in ki se pretirano ukvarjate z otrokom.....po njenem mnenju jaz zanemarjam otroka, ker se doma ne ukvarjam pol toliko z njim kot ve, ki imate otroka doma in kar je še večja katastrofa, ker ne cenim dovolj dela in truda vzgojiteljic v vrtcu (nemarna sem, ker recimo ne preberem vsak dan kaj je v vrtcu na jedilniku in ker priznam, da me to sploh ne zanima).....povsem vseeno mi je po pelininem mnenju za svojega otroka, ker zame predstavlja vrtec v prvi vrtsti zgolj varstvo in mi je to najpomembnejše v vrtcu, ostale dejavnosti, ki jih strokovne delavke vrtca izvajajo me niti ne zanimajo toliko in priznam tudi, da se mi večkrat zdi, da pretiravajo....kot se mi zdi recimo pretiravanje, da starši 4 letnega otroka učijo doma seštevati po neki montesori ali kaki drugi metodi....vendar to je zgolj moje mnenje.....



Saj, če se kot odrasli ljudje pogovarjamo o vzgoji, to še ne pomeni, da ti moraš zdaj svojo vzgojo spremeniti.....in ni vsako izraženo mnenje vedno očitek.....pač ljudje smo različni in tudi svoje mnenje povemo na različne načine....eni direktno (takrat se potem nemalokrat tisti, ki dela povsem drugače počuti ogroženega in napadenega) eni pa bolj diplomatsko, eni pa ga sploh ne povedo....

To, da pa na RR pod krinko anonimnosti slišiš, da pa se tvoji otroci komu smilijo, da si slaba mama in podobne "strokovne" ugotovitve.....za take zadeve pa imaš dve ušesi....na eno noter na drugo ven....za take brezveznosti pa se je brez veze sekirati, si jih jemat k srcu in ure in ure razmišljati o njih.....

Ali si se ti spremenila ali jaz , ampak ta tvoj post pa je bil res fajn za prebrati.

Nobena se ni spremenila..... itak se pa običajno strinjava ena z drugo....samo o onesnaževanju okolja, potrošništvu in demonstracijah "po slovensko" ne smeva debatirati....takrat sva "na nasprotnih bregovih".....

Aja? Vidiš, jaz sem to že pozabla. Bi spet kdaj padla v borbo neoborožena
Onesnaževanje, demonstracije in potrošništvo... ok. Demonstracij se spomnim ostalo pa niti ne  Verjamem na besedo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

lili, meni se zdi, da se vse približno enako, samo vsak na svoj način:). Ti o tem ne pišeš in ne gledaš za idejami na netu, ampak se zanašaš na ustno izročilo, vsebina je pa tako ista:).

Kar se pa teh metod tiče - fora je samo v imenu - to zna bit zavajujoče - v obe strani: ali da starši in/ali vzgojitelji mislijo, da je ta "metoda" boljša od ostalih in edina prava, skratka neka high fensi šmensi zadeva ali pa v drugo smer, da daje vtis, kot da nima veze z zdravo pametjo, čeprav je to samo ena igrica, ki se jo je slučajno spomnila pač ženska, ki se je pisala Montesori al pa moški Rudolf Steiner ali pa bogvekdo z bogvekakim imenom;). Večina teh reči je tako obstajala že od pradavnine in se jo je pač samo nekdo spomnil zapisat. Ko smo šli v muzej na razstavo koliščarjev, smo videle igračko ladjico, ki so jo koliščarji naredili svojim otročkom. Točno taka je bila, kot sva jo midva naredila malemu in točno taka, kot sem jo kasneje videla v tisti knjigi z waldorfskimi igračami. Vidiš - nič fensi šmensi, navadna lesena ladjica, najbolj simpl možna, super za grist in metat po tleh . Pa se tam sliši fensi, v resnici jo je pa vsak koliščar naredil svojemu mulcu .

Recimo to, kar je uškinamama delala s svojim mulcem, ko mu je dala več posod, pa napisala gor številke in na pokrov tako število pik, pa je not dajal toliko predmetov, kot je bilo število, to je tudi montesori, samo da ona temu ne reče tako, ker se je pač to sama spomnila, ker je njen mali bojl na matemetiko usekan:). Punčke, ki sem jih sama šivala tamalim, so baje waldorfske, pa tega dolgo niti vedela nisem - dokler nisem kupila ene knjige o igračkah, pa je not to pisalo. Ampak punčka ni nič boljša ali slabša zato, ker se ji reče, da je waldorfska . Škoda met predsodke.

Kar se očitkov tiče: po moje je normalno, da se človek brani, če je očitek po njegovem neutemeljen: če bi mi recimo katera od vas napisala, da ni prav, da svoje otroke tepem, bi tudi povedala, da jih ne - se odzoveš - ni vsaka reakcija v smislu: "če mački na rep stopiš". S člankom samim sem se strinjala, vendar pelin ravno to ni bilo všeč - češ da se ne bi smela oglašat;) To sploh ne pomeni, da bi se imela za strašno fajn mamo - samo enostavno mislim, da tetočno določene napake ne delam: da bi jim preveč visela za vratom ali da bi jih tepla, recimo. Sem prebrala članek, pogledala simptome (od nesamostojnoti, nedružabnosti in iskanja družbe odraslih namesto otrok - tega pri svojih otrocih ne vidim, niti ne vidijo drugi) in sem zaključila, da očitno to ni problem, ker ni nobene indikacije v reali, da bi tako bilo (torej simptomi in mnenja ostali realnih ljudi, ki nas poznajo:).

Je pa hec, da imam sama velikokrat ravno obraten občutek - da se z otroki premalo ukvarjam in tudi to so mi tudi tu že očitali. Tako da- delat tako, da bo za vse prav, je tako nemogoče. Dokler so otroci srečni in lepo napredujejo, verjetno ne delamo baš strašno narobe:).

In tudi to je res, da na netu zgleda vse drugače: na netu nihče ne vidi raztur sobe, čeprav večkrat napišem, da mamo tako, ko se igrata:D, vsi dobimo malo popačeno sliko: ko nekdo napiše, kaj je počel z otrokom, si hitro naslikaš, da je to trajalo 2 uri, v resnici je bilo pa 5 minut . Če napiše kotiček, si vzgojiteljica predstavlja kotiček v vrtcu, kjer igrače ostajajo v tistem kotu in jih ne smejo nosit drugam in so otroci omejeni na igro v enem kotičku naenkrat (iz razumljivih razlogov), doma je seveda to drugače - kotiček je en zabojček z igračami določenega tipa, recimo . Terminologija je druga, pa se hitro zahapsiš, ker vsak misli nekaj drugega pot določenim izrazom.
Tudi meni se je nekoč zdelo čežanino življenju ultra organizirano in sem se potem vprašala, zakaj sva se tako zahakljali okoli tega (se pa nisva nikoli žalili in se mi zdi, da sva si sicer čisto simpatiš - čežana, popravi, če ni tako;) - pa sem ugotovila, da je to zato, ker sama tako zelo težko furam neko rutino, da je to meni grozno nesproščeno in nesvobodno, ampak da je to MOJ problem, ne njen. Njej daje pa ena rutina en okvir, v katerem lažje deluje, tako ji je lažje, ne težje - meni bi bilo pa težje, smo različni. Mi je napisala, da ona brez tega ne bi nič naredila z njimi in da ji je tako lažje in to je bil moj aha moment.
Kar se tiče rutine in otrok: moja prva si je včasih zelo želela več rutine kot je je dobila, obožuej pravila, še sama si jih zmišljuje, res ji je to včasih dajalo ful varnosti (zdaj ni več tako hudo;), druga pa obožuje svobodo in spontano odločanje sproti že od malega. Tamali ima svoj ritem, ki se ves čas spreminja, ker je še dojenček, tako da slalomiram tu vmes, kakor vem in znam.

Gotovo ga vmes biksam in delam napake, tega nisem nikoli zanikala: včasih ne gremo ven, enostavno mi ne znese. Včasih ne naredim ornk kosila in jemo šele za večerjo kaj konkretnega, včasih naderem katero (navadno taveliko), ko hoče samo pomagat, ker sem živčna, ko se mi tamali dere, ker je lačen/zaspan in ne morem vsega hkrati naredit. Včasih mam slab dan in se mi nič ne da delat z njimi. Ko sem bila noseča, sem non stop bruhala in mi je bilo slabo in sem bila utrujena in zmatrana in bolana in nisem mogla kaj dosti počet z njima in sem mela non stop slabo vest. Kup stvari delam narobe. Samo pač mislim, da ne točno te dotične;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ti si itak umetnica v tem..... ...da 5 minut razvlečeš na vsaj eno uro......